Pravosodni minister Aleš Zalar je včeraj izdal obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda. Po njegovih besedah so nujna, ker je Slovenija pravna država in morajo za vse veljati le ena pravila, pomembna pa so tudi za zaupanje javnosti v odločitve državnih tožilcev.

Poudaril je, da ne gre za navodila zoper generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ampak za navodila za pravno državo, da bodo v predkazenskih in kazenskih postopkih pri odločanju tožilcev za vse obdolžence veljala enaka pravila, ko gre za zadeve državnotožilske uprave. Enotno in pregledno poslovanje tožilstev je po njegovih besedah pomembno, da bo javnost imela zaupanje v odločitve državnih tožilcev v konkretnih kazenskih zadevah. "To zaupanje je po naši oceni bilo nekoliko omajano zaradi netransparentnega predodeljevanja tožilskih spisov v nekaterih primerih. To lahko sproža dvome v poštenost tožilskih odločitev in to navodilo zagotavlja, da takih dvomov ne bo več," meni.

Po njegovih besedah navodila predvsem zagotavljajo, da se bo odslej točno vedelo, zakaj je bila neka zadeva dodeljena, predodeljena ali odvzeta posameznemu tožilcu. Navodila torej varujejo samostojnost in odgovornost vsakega tožilca za sprejeto odločitev, po drugi strani pa v celoti ohranjajo pristojnosti vodij tožilstev, da uporabijo vsa pooblastila, ki jih imajo po zakonu o državnem tožilstvu in državnotožilskem redu, je zagotovil.

Okrepljeno tožilstvo?

Ob tem na pravosodnem ministrstvu menijo, da bo v prihodnje potrebno še okrepiti položaj in pristojnosti državnega tožilstva, da bo kadrovsko, finančno, organizacijsko in strokovno usposobljeno zlasti za pregon gospodarskega, finančnega in organiziranega kriminala.

Delovanje tožilstva nameravajo okrepiti na več načinov. Pripravljajo spremembo zakona o kazenskem postopku, ki bo omogočila uvedbo diskrecijskega pooblastila tožilcev za pogajanja o priznanju krivde in o kazni obdolžencem, ki so storili kazniva dejanja. S spremembo zakona o državnem tožilstvu naj bi uvedli merjenje uspešnosti tožilcev in uveljavljanje odgovornosti vodij tožilstev za rezultate tožilcev.

Okrepiti nameravajo interdisciplinarni pristop tožilstva pri kazenskem pregonu, zlasti z močnejšo operativno povezavo med določenimi strokovnjaki, kot na primer davčni inšpektorji, in tožilci. Nujno se jim zdi tudi sistematično usposabljanje kandidatov za tožilce in tudi tistih, ki so to že; v ta namen pripravljajo nov zakon o pravniškem državnem izpitu, je nanizal. Poudaril je, da imajo na ministrstvu jasno vizijo, kaj želijo doseči na področju kazenskega pregona, o teh vprašanjih pa opravljajo posvetovanja z vsemi zainteresiranimi in udeleženimi akterji.

Škrlec: Cilj ostaja enak

Osnutek navodil o izvajanju državnotožilskega reda je sicer Zalar pripravil potem, ko je nadzor na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pokazal določene nepravilnosti, o teži katerih imajo sicer na ministrstvu in tožilstvu različna mnenja. Osnutek navodil je Brezigarjeva zavrnila, češ da posega v zakon o tožilstvu. Da so navodila v nekaterih delih nepotrebna in v nasprotju z zakonom, je menila tudi služba vlade za zakonodajo. Kot je pojasnil Zalar, so pripombe v "določeni meri" upoštevali.

Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Škrlec je danes glede 84.b člena, kjer je imela pripombe tudi vladna služba za zakonodajo, pojasnil, da so vnesli ustrezno spremembo in ni več mogoča razlaga, da ta določba kakor koli posega v zakonsko materijo. Kljub temu pa cilj ostaja enak - da potem, ko tožilec podpisan osnutek svoje odločitve predloži v sopodpis vodij, slednji nima možnosti tega sopodpisa zavrniti in vrniti zadevo nazaj v delo istemu tožilcu.