Zakaj ste zahtevali izredno sejo državnega zbora? Ste popustili ameriškim pritiskom?
Treba je povedati, da mi s to zakonodajo zavlačujemo že od leta 1999. Dogovorjeno je bilo, da bi lahko prišla na vrsto v decembru. Ni prišla, in ocenili smo, da bi na redni januarski seji spet bilo veliko problemov, nekaj dni zavlačevanja. Ker se 25. januarja, Amerika odloča, kam bo uvrstila Slovenijo glede spoštovanja intelektualne lastnine, smo menili, da se nima smisla igrati z nekaj dnevi in zato smo predlagali to izredno sejo.
Ste se ustrašili ameriške grožnje, da nas bodo uvrstili na tako imenovano watching listo, listo problematičnih držav? Kaj bi to pomenilo?
Najbrž pomeni različno za različne države. Znano je, da se na njej znajdejo tudi velike države. Ampak v primeru majhne Slovenije, ki je tik pred približevanjem evropski uniji in Nato paktu, lahko pomeni nek znak drugim proizvajalcem in investitorjem, da Slovenija ni varna država, kar se tiče intelektualne lastnine. To je najmanj, kar lahko pomeni. Seveda pa Amerika preko tega lahko izpelje tudi druge ukrepe, o katerih pa raje ne pripovedujem. Upam, da jih ne bo, ter jih prepuščam nasprotni strani.
Generalni direktor Krke trdi, da bo tak zakon močno podražil zdravila in sesul zdravstveno blagajno. Kaj menite vi?
Najprej je treba povedati, da zakoni, ki jih svet sprejema in so del mednarodne zakonodaje seveda nastajajo pod vplivom raznih lobijev. In tudi meni osebno ni všeč, da ta zakon, ki pa je veljaven, prizadeva našo industrijo v prihodnosti. Vendar je del zakonodaje in kot se bomo nekoč sklicevali na zakone, ki nam bodo ustrezali, je to zakon, ki ga moramo sprejeti, čeprav nam ta hip ne ustreza. Naj omenim, da smo zakon sprejeli leta 1999 in smo na ta račun zaprli poglavje tudi z evropsko unijo o prostem pretoku blaga. Evropska unija 15. februarja ponovno odpira isto poglavje o ekskluzivnosti podatkov s Slovenijo skoraj gotovo zato, ker ima obvestilo, da v Sloveniji ta čas še nismo uredili te zakonodaje. Torej, ne gre samo za Ameriko, gre tudi za evropsko unijo. Posledice v letošnjem letu ne bodo nikakršne. Obe naši industriji sta preko svojih predstavnikov znali izjaviti, da nista v ničemer bistveno prikrajšani v letošnjem letu. Od drugega leta dalje, ko bi veljala tudi sedanja zakonodaja – torej gre res samo za nekaj mesecev – pa se bosta morali prilagoditi na druga, nekoliko resnejša pravila igre. Nikakor ne gre za zastraševanje. Niti ne drži, da so sedanja generična zdravila desetkrat cenejša kot tuja. Tudi pozneje to ne bo držalo. Seveda pa bodo tuja zdravila dražja, dokler se ne pojavi generik.
V predlogu zakona iz aprila leta 2001 piše, da je bilo Sloveniji februarja odobreno petletno prehodno obdobje s strani evropske unije. To drži, ali ste od tega odstopili?
Ne, v tem primeru gre za drugo poglavje, za to, koliko časa se naša industrija s svojimi obstoječimi zdravili prilagaja in ravno to je prednost, saj za ta koncept še vedno velja petletno obdobje.