Ne kislo, ampak gnilo in plesnivo jabolko: Vse to so vlade že obljubljale zdravstvu

Precej zanimiva izbira besed, da najverjetnejši predsednik naslednje slovenske vlade, zdravstveni resor, eno največjih rak ran te države, vidi kot "kislo jabolko". Volivci bi seveda upali, da bo nova vladna ekipa - ne glede na sestavo - že pred zaprisego imela konkreten načrt reševanja zdravstva in ne le enega, ampak več primernih kandidatov, ki bi rešitve tudi implementirali. Navsezadnje - težave zdravstva niso od včeraj, vlečejo se leta in leta, vlak za "preučevanje" situacije pa je že zdavnaj odpeljal.

"Jabolko" tako ni več kislo, ampak gnilo in plesnivo. Če ima kdo občutek, da že desetletje posluša o približno isti diagnozi slovenskega zdravstva in o seznamu približno istih ukrepov, pa se - kot smo ugotovili, ko smo pogledali v stare koalicijske sporazume za obdobje zadnjega desetletja - ne moti.

Ves ta čas namreč ne manjka pompoznih napovedi rešitev, realnost pa je nato videti precej klavrno. Zdravstveni ministri so si zadnja leta podajali kljuke kot po tekočem traku, podobno velja za direktorje naših največjih zdravstvenih ustanov. Izkupiček pa so finančno in kadrovsko podhranjene ustanove, dolge čakalne vrste ter besni in celo umirajoči bolniki.

Tudi projekt Šarčevih pet plus projektna podpora Levice zagotavlja, da ima za zdravstvo velike načrte. Vseeno je konkretnih rešitev zaenkrat znanih bolj malo.

Bodo rezultati tokrat drugačni? Zbrali smo načrte politike za zdravstvo za zadnje desetletje. O tem, koliko jih danes uresničene gledamo v praksi, pa lahko presodi vsak sam.

2008-2012 - vlada Boruta Pahorja (SD, ZARES, DeSUS, LDS)

Vlada je začela ambiciozno, a kmalu po nastanku padla v črno luknjo ukvarjanja same s seboj, zato je od obljubljenega v realnost prešlo le malo napovedanega.

Obljubili so, da bodo "zagotovili, da bodo v javnem zdravstvenem sistemu vsi prebivalci imeli enake možnosti zdravstvenega varstva, kar pomeni univerzalno in enako dostopnost do vseh potrebnih zdravstvenih storitev ter solidarno zagotavljanje sredstev. Enake možnosti vseh za ohranjanje zdravja je mogoče zagotoviti samo z dostopnim in kakovostnim javnim zdravstvenim sistemom". Napovedali so tudi dvig sredstev za zdravstvo na 9 odstotkov BDP.

Med konkretnimi ukrepi so napovedali, da bodo:

1. Obnovili univerzalnost javnega zdravstvenega varstva in povečali solidarnost pri njegovem financiranju.

2. Zakonsko spodbudili neprofitno izvajanje dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

3. Z uvedbo nacionalnih čakalnih vrst zagotovili, da se bodo čakalne dobe za zdravstvene storitve, pri katerih bi čakanje lahko vplivalo na slabši izid zdravljenja in slabšo kakovost življenja, pomembno skrajšale.

4. Javno izvajanje zdravstvene dejavnosti ločili od zasebne zdravstvene dejavnosti. Zakonsko preprečili prekrivanje in mešanje javnega in zasebnega izvajanja zdravstvenih storitev. Države in občine bodo podeljevale koncesike zasebnim izvajalcem samo v primeru, ko bo koncesija v javnem interesu, ne pa na zahtevo izvajalca.

5. Izboljšali regulacijo, upravljanje in delovanje zdravstvenega sistema.

6. Uredili trg z zdravili.

7. Spodbujanje zdravstvenega in kliničnega menedžementa. Spodbudili bomo analizo produktivnosti dela v zdravstvu v primerjavi z drugimi državami in z njeno pomočjo po posameznih področjih določili potrebe po zdravstvenih delavcih.

Rezultat? Slovenija po zadnjih podatkih OECD danes (deset let kasneje torej) za zdravstvo daje 8,6 odstotka BDP. zaradi plačnih razlik in s tem povezanega nezadovoljstva je velik del medicinskega osebja prepričan, da je njihovo delo slabo ovrednoteno in mizerno plačano. Manjka medicinskih sester in zdravnikov, zaradi česar je vlada posegla celo po ukrepu olajšanja prihoda tujcev. Razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom še vedno skrbi za eno najbolj perečih debat v državi, čakalne dobe pa se niso skrajšale, ampak - podaljšale. Splošna ocena je, da bi javno zdravstvo samo potrebovalo zdravljenje, pravijo bolniki.


2012-2013 - vlada Janeza Janše (SDS, DL, DeSUS, SLS, NSi)

Pahorjevi vladi sta sledili druga Janševa vlada in vlada Bratuškove, ki sta sicer delovali v turbulentnih časih gospodarske krize, ko je bilo reševaje razsutega zdravstva in bančnega sistema bolj pomembno od reševanja razsutega zdravstva. Obe sta sicer imeli tudi načrt, kaj bi postorili v slovenskem zdravstvu, vendar je večinoma ustalo pri besedah na papirju.

Kaj so ponujali "Janševi"?

- Zagotovitev kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev z neodvisnim zunanjim nadzorom in spodbujanjem mednarodnih akreditacij zdravstvenih ustanov.

- Vzpostavili bi standarde in normative zdravniškega dela, da se bo vedelo, koliko dela mora opraviti zdravnik za redno plačo v javni službi. Uvedli bi transparentno ločevanje med javno financirano in tržno ponudbo zdravstvenih storitev, da ne bo prihajalo do manipulacije z zasebnimi prihodki in javnimi stroški.

- Povečali avtonomijo in odgovornost menedžmenta. Uvedli bi sisteme motiviranja menedžmenta, poseben poudarek pa namenili najbolj ekonomičnemu, poenotenemu in preglednemu izvajanju nakupa opreme, medicinsko-tehničnih pripomočkov, medicinskega materiala in zdravil (možnost uvedbe centraliziranega javnega naročanja).

- Zagotovili povezovanje vseh ravni zdravstvenega varstva v enoten informacijski sistem.

- Motivirali bi ljudi za zdrav življenjski slog.

- S pomočjo informacijskih tehnologij bi vzpostavili standardizirane procese dela in stalno komunikacijo med zdravniki na primarni ravni in specialisti na sekundarni ravni.

- Med zavodi in izvajalci bi vzpostavili konkurenco, njihovo financiranje pa bi v največji možni meri podredili dejansko opravljenim storitvam, potrebam prebivalstva in kakovostnemu izidu zdravljenja.

- Izboljšali bi dostopnost do zdravstvenih storitev na perifernih področjih. In sprejeli ukrepe za povečanje vpisa na medicinsko fakulteto.

- Dopolnilno zavarovanje bi preoblikovali skladno z evropskimi direktivami na način, da bi zagotovili kritje košarice pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

- Preučili bi trg obveznih zavarovanj v primerljivih državah EU in če bi se te rešitve izkazale za primerne za slovenijo, bi uvedli sistem večjega števila ponudnikov obveznega zavarovanja.

Rezultat: Politična kombinacija je delo brez konkretnejših uspehov končala veliko predčasno. 

2013-2014 - vlada Alenke Bratušek (PS, SD, DL, Desus)

Napovedovali so, da bodo vzpostavili odziven, prožen, kakovosten in široko dostopen sistem zdravstvenega varstva, ki bo temeljil na solidarnosti in pravičnosti.

Konkretni ukrepi pa:

- interventni ukrepi za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne

- koalicijska uskladitev in nato javna obravnava in sprejem Zakona o zdravstveni dejavnosti z jasno ločitvijo javnega in zasebnega

- vzpostavitev mreže javne zdravstvene službe in krepitev zdravstvenega varstva na primarni ravni z nadaljevanjem uvajanja referenčnih in učnih ambulant

- priprava strategije javnega zdravja s poudarkom na preventivnih programih in promociji zdravega načina življenja priprava sistemskih ukrepov za povečanje finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva in sicer priprava predlogov za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in preučitev možnosti preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja.

Rezultat: Politična kombinacija je delo brez konkretnejših uspehov končala veliko predčasno. 

2014-2018 - vlada Mira Cerarja (SMC, SD, DeSUS)

Napovedali so: "Koalicija obljublja korektiv obstoječega zdravstvenega sistema v luči krepitve javnega zdravstva, upoštevaje njegovo finančno vzdržnost, s poudarkom na ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zdravstvenega zavarovanja in jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. Finančna vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja je prioriteta te koalicije. Koalicijski partnerji se nadalje zavezujemo, da bomo krepili javni zdravstveni sistem na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene. Dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstvo bo prioriteta te koalicije. Obvezno zdravstveno zavarovanje bo ohranilo svojo univerzalnost in dostopnost do zakonsko določenih zdravstvenih storitev ob solidarnem zagotavljanju sredstev. Do korupcije v javnem zdravstvu bomo zavzeli ničelno toleranco. Na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti se bomo zavzemali za jasnejšo mejo med javnim in zasebnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti."

Sestavili so celo seznam, ki se imenuje "ukrepi na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja". Zvenijo znano?

1. Zagotovitev finančne vzdržnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja ob solidarnejši prispevni obremenitvi zavarovancev in čim večji ohranitvi obstoječih pravic.

2. Ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegova nadomestitev z dajatvijo.

3. Ureditev pravic in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na ravni zakona.

4. Skupna javna naročila. Uveljaviti pregleden in enoten sistem javnega naročanja v zdravstvu in doseči učinkovito naročanje zdravil, medicinskih pripomočkov in druge opreme za potrebe v zdravstvu, za javno objavo nabavnih cen, vključitev in sprotno seznanjanje pristojnih ustanov s postopki javnega naročanja. V ta namen bomo poenotili in standardizirali materiale, opremo in postopke nabave, uporabe in vzdrževanja materialov, zdravil, opreme in IT sistemov.

Rezultat: Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje seveda še imamo, o solidarnejši prispevni obremenitvi se prav tako še naprej pogovarjamo, javna naročila veljajo za rak rano slovenskega zdravstva, nekatere čakalne dobe so se podaljšale za več kot 800 odstotkov. Cerarjeva zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je najbrž najbolj nepriljubljena članica vlade, kritike njenega dela je bilo slišati z vseh koncev. V tem času je postalo dokončno jasno, da so se v naših največjih zdravstvenih ustanovah odnosi med zaposlenimi zrušili na raven, ko ti dobrobit bolnikov niso vedno sposobni postaviti pred svoje razprtije in nezadovoljstvo.

"Šarčeva vlada"

In kaj napoveduje najverjetnejša bodoča oblast? "Potrebno bo zagotoviti stabilno, dolgoročno vzdržno financiranje ter kakovostno, varno in dostopno zdravstveno oskrbo ter jasno ločiti med javnim in zasebnim. Skrajševanje nedopustnih čakalnih čakalnih vrst bo naša prioriteta," pišejo. Nekaj podobnega je, kot vidimo, obljubljala že vrsta vlad prej, izkupiček dela pa je iz mandata v mandat bolj razsuto zdravstvo, ki menda – tako nekaj pogumnih zdravnikov – že "ubija paciente".

kaj navajajo med potencialnimi rešitvami?  "Za krajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projekt skrajševanja čakalnih dob vključili vse javne ustanove, koncesionarje ter zasebnike. Pri tem bo glavni kriterij kakovost storitve in število lastnih zaposlenih izvajalcev in ceno storitev. Vlada bo zagotovila potrebna finančna sredstva za nadaljnje izvajanje tega projekta."

Velika težava slovenskega zdravstva je tudi kadrovska podhranjenost. Potencialna koalicija pravi, da bi to reševala s "kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi". Med drugim bi pripravili "celostno strategijo zagotavljanja kadrovskih virov v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi". Predlagajo tudi "sprostitev trga dela".

Predlagajo pa tudi "ohranitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri čemer se ustvarjeni presežki vrnejo nazaj v storitve". Pretresli bi tudi košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter zobozdravstvene storitve vključili v osnovno košarico pravic.

Realnost, ki jih čaka ...

Seznam vseh težav slovenskega zdravstva bi bil na tem mestu enostavno predolg. Od pomanjkanja kadrov, nenavadnih plačnih razmerijih, odhajanja zdravnikov, izjemno slabih odnosov med zaposlenimi do zadolženih, finančno podhranjenih ustanov  ...

Zato kot "realnost", ki čaka Šarca, navedimo tisto, kar prizadene največ Slovencev. Čakalne dobe, katerih urejanje je tudi v predvolilnem boju poudarjal Šarec. Podatki so skrb vzbujajoči. Čakalne dobe vseh čakajočih z napotnico hitro so se v času Cerarjeve vlade podvojile, nad dopustno mejo pa celo potrojile. Nekatere čakalne dobe so se podaljšale za več kot 800 odstotkov, pravijo podatki Davida Breznikarja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

- Otroci čakajo na operacijo kile osemkrat dlje ali dva meseca z napotnico hitro. Če imajo napotnico redno pa osem mesecev ali šestkrat dlje.

- Na prvi ginekološki pregled na sekundarni ravni je treba čakati z napotnico hitro pet mesecev, kar je osem in polkrat dlje kot pred štirimi leti.

- Šestkrat dlje bolniki čakajo na operacijo ščitnice z napotnico redno ali 20 mesecev.

- Trikrat, na 15 mesecev, se je podaljšala čakalna doba z napotnico redno za posege na ušesu in mastoidu.

- Na magnetno resonanco srca in koronark pridejo bolniki z redno napotnico na vrsto po devetih mesecih, to je trikrat dlje kot na začetku mandata Cerarjeve vlade.

- Skoraj trikrat dlje je treba z redno napotnico čakati tudi na operacijo karpalnega kanala, 13 mesecev.

- Prej kot v štirih mesecih ne pridete na vrsto za fizioterapijo, tudi, če imate napotnico hitro, več kot dvakrat dlje.

- Krčne žile vam bodo operirali dve leti po izdani napotnici redno, kar je dvakrat dlje kot na začetku mandata.

- Dvakrat dlje pa je treba čakati na operacijo na odprtem srcu z napotnico redno, kar je sedem mesecev.

Vlado, ki ji analitiki zaradi njene sestave napovedujejo zapleteno sodelovanje in ji pripisujejo potencial nestabilnosti, tako čaka veliko dela. Ogromno bo o njeni uspešnosti povedal prav odgovor na vprašanje ali ji bo uspelo vzpostaviti vzdržen zdravstveni sistem, v katerem ljudi ne bo strah, da bodo zboleli in potrebovali pomoč zdravnikov, zdravniki in medicinske sestre pa ne bodo že med izobraževanjem  razmišljali, v katero državo pobegniti po koncu izobraževanja.