"Sem mati devetošolca, ki ima Aspergerjev sindrom. Velik problem pri njem predstavlja razumevanje pisnih navodil, kaj se pravzaprav zahteva od njega. Navodila morajo biti podana zelo strukturirano, v kratkih stavkih, z jasnimi in razčlenjenimi zahtevami. Ima problem s priklicem besed, zato je opisovanje ali pisanje spisov zanj zelo težko. Občutek za čas se mu počasi izboljšuje, a potrebuje pomoč. Doma ima posebno uro. In kot takšen se je znašel med samimi pisnimi navodili. Sam mora obvladovati čas in imeti pregled nad tem, za katere predmete je že vse opravil in katere naloge ga še čakajo. Jaz delam od doma in se zelo trudim, da mu pomagam. A v delovnem času je to zelo težko ali skoraj nemogoče," pripoveduje mama otroka z avtizmom.
Nekatera navodila so poslana na elektronsko pošto, nekatera naložena na spletni strani. Učitelji uporabljajo sisteme, ki jih imajo na razpolago od doma, s čimer se bolje znajdejo in kar jim omogoča domača situacija, saj imajo tudi oni nekateri majhne otroke, ki so sedaj doma. "Še jaz moram za pregled preklikati vse možne strani, da sem prepričana, da sem našla vsa navodila, in da se je logiral na vse zahtevane strani," pravi mama.
Navodila zajemajo usmeritev na učbenik, spletne strani, pisano besedilo, torej. Z izjemo kakšnega predmeta, kjer obstaja videovsebina na spletu. Učiteljeva razlaga torej skoraj povsem izostane pri tem načinu dela. "Takšen način dela se v normalnih razmerah pričakuje šele od študentov. Pa še tam so fakultete vzpostavile predavanja na daljavo."
Ko v besedilu nekaj ne razume, zelo težko pove, kje točno je problem. Vzrok je ponavadi v fleksibilnosti mišljenja in preveč dobesednem razumevanju določene besede. In to je izziv za učitelja že v normalnih okoliščinah. "Sedaj pa se pričakuje, da bo vprašanje napisal in poslal samoinciativno po elektronski pošti? Ne bo ga poslal. Zvečer, ko je že utrujen, se trudiva predelati čim več snovi. Kolikor pač gre. V običajnih okoliščinah bi učitelj snov povedal s svojimi besedami, na različne načine, in s tem nagovoril in jo približal različnim učencem," še dodaja.
Navodila se zelo razlikujejo med učitelji. Ponekod je lepo jasno strukturirano in poudarjeno, kaj je treba prebrati, kaj je treba rešiti in kaj je trevba v dokaz skenirati in na kakšen način poslati nazaj, pravi. Ponekod pa je to sicer zajeto v besedilu, ampak napisano zgoščeno, tako da je treba prebrati počasi in izluščiti, kaj učitelj zahteva. "On se sam ne znajde iz takšnih navodil, kaj vse mora narediti. Sploh, ker ni enotnega pristopa. Vprašam ga: Si naredil vse, kar je potrebno, za ta in ta predmet? Odgovor je: Ne vem, nisem siguren, mogoče?"
"Nekatere naloge so v obliki kviza ali križanke, kar je super in sem hvaležna vsakemu učitelju, ki mu to uspe sestaviti." Z odločbo ima pomoč specialne pedagoginje za obvladovanje težav. Ta naj bi se tudi nadaljevala in izvajala na daljavo. Pa tudi tu prihajajo navodila po elektronski pošti v pisni obliki. "To ni pomoč. To so samo priprave na uro dela s takšnim otrokom."
Obiskoval je tudi delavnice za učenje socialnih veščin, kjer se je zelo dobro vključil, sodeloval in napredoval. Tudi te pomoči sedaj ni. Različne druge dejavnosti, ki so mu pomagale pri obvladovanju vseh težav, s katerimi se sooča – tudi tega sedaj ni.
"Vse zgoraj našteto razumem. Situacija je, kakršna je. In učitelji se v prvi vrsti trudijo sploh vzpostaviti učenje na daljavo. Prilagoditve za otroke, kot jih potrebujejo otroci s težavami in posebnimi potrebami, so, upam, da vsaj v drugem planu poteka takšnega načina učenja. Razen redkih izjem, kjer so učitelji to že naredili in ki gredo na račun osebne angažiranosti in dodatnega vloženega časa, sem prepričana, da na račun osebnega privatnega življenja. In me tudi ne bi toliko motilo, če bi te prilagoditve imela čas izvesti sama in otroku pomagati. Pa ne morem, ker delam. Tako pač nekako shajamo. Ampak ne smem slišati ali prebrati, kako super gre to učenje na daljavo. In da je povsem primerljivo z običajnim načinom. V takšni obliki kot poteka sedaj, je verjetno najboljše, kot vsi zmorejo in zmoremo. To sprejemam. Ampak ne enačiti tega z običajnim poukom. Kot tudi ni res, da, če bodo med poslanimi nalogami zajete vse strani učbenika in delovnega zvezka, da to pomeni, da je snov podana in osvojena, kot je planirano," še doda mama dečka.
Največji izziv je sprememba rutine
Kot opažata Sabina Korošec Zavšek in Barbara Žnidarko iz Zveze za avtizem Slovenije, je največji izziv zaradi spremembe rutine. Otroci in mladostniki nimajo običajne rutine, omejeni so tudi z gibanjem v naravi, plezalih in igralih. Več so v stanovanju. Spremembe rutine otrokom in mladostnikom z avtizmom predstavljajo stisko, spremembe v vedenju in reagiranju. Otrokom so odpadle terapije. Družine preživljajo skupaj 24 ur na dan, starši so ostali brez podpore strokovnih delavcev, izpostavljeni so skrbi za otroka ves čas. Ob vsem pa se pojavi še pouk na daljavo. Pojavljajo se konflikti med sorojenci. Dodatno skrb zbujajo klici na pomoč v tistih družinah, kjer so otroci starejši od 10 let in za starše ne velja pravica do odsotnosti z dela zaradi višje sile.
Zato na Zvezi pozivajo pristojna ministrstva, da staršem otrok s posebnimi potrebami zagotovijo pravico do uveljavljanja te pravice, saj nekateri otroci in mladostniki z avtizmom niso dovolj samostojni, da bi lahko bili sami doma ali da bi samostojno lahko sledili zahtevam pouka na daljavo. Odrasle osebe z avtizmom se prav tako soočajo s spremembo rutine in težko sprejemajo ukrepe in prepovedi gibanja.
Vsi tisti, ki jim socialna izolacija zaradi epidemije koronavirusa predstavlja nelagodje in osamljenost, lahko v tej epidemiji začutijo, kako se mnogi otroci, mladostniki in odrasli z avtizmom počutijo vsak dan, opišeta počutje otrok z avtizmom Korošek Zavškova in Žnidarko.
Pripravili sta nekaj nasvetov za starše otrok z avtizmom, ki imajo pouk na daljavo. Pravzaprav gre za nasvete, ki bi jim morali v teh tednih slediti popolnoma vsi starši in otroci.
Nasveti za pouk na daljavo pri otrocih z avtizmom, ki bi jih morali poznati vsi starši in otroci
1. Skupaj z otrokom pripravite strukturo dneva, ki bo ustrezala otroku in staršem – morda nekateri otroci bolje funkcionirajo v katerem drugem delu dneva in naj šolske aktivnosti opravijo takrat. Strukturo dneva napišite, narišite, naj bo razumljiva otroku. V kolikor je otroku preveč, da naredite strukturo celotnega dela, pripravite samo ponazoritev posameznih dejavnosti, ki jih mora opraviti (npr. reši eno stran v matematičnem delovnem zvezku, prepiše pesmico, nato dobi priljubljeno aktivnost).
2. Pri odmerjanju priljubljenih aktivnosti uporabljajte vizualna ali zvočna ponazorila, kako dolgo bo priljubljena aktivnost trajala oz. kdaj se bo končala (odštevalnik časa na računalniku, peščena ura, vi odštevate). Saj je prekinitev izvajanja priljubljene aktivnosti lahko zelo stresna za otroka. S pomočjo vizualne ali zvočne ponazoritve pa otroka predhodno pripravimo, da se aktivnost počasi zaključuje in bo moral prenehati z izvajanjem.
3. Če je šolskega dela preveč in otrok ni samostojen, starši kontaktirajte učitelje, sporočite jim, da je za vašega otroka in za vas to prezahtevno in se dogovorite, da naj pri vsakem navodilu in delu označijo minimalni obseg, ki ga otrok mora opraviti. Tudi učitelji se spoprijemajo s poukom na daljavo prvič. V želji, da otroci ne bi zamudili kakšne učne snovi morda včasih naložijo otrokom preveč nalog ali pa naložijo takšne naloge, da jih nekateri zmorejo, vsi pa ne. Samo z vašo povratno informacijo bodo vedeli, kako delo načrtovati v prihodnje.
4. Otroci so bolj vodljivi, če jih pohvalimo za opravljeno delo, in ne, če jim dokazujemo, kako in koliko še niso opravili. Usmerite svoj fokus v pohvalo, ki je najboljša spodbuda.
5. Lahko naredite tudi seznam stvari, ki jih mora opraviti in posamezno stvar, ki jo je že opravil odkljukate/prečrtate. Na ta način otrok vidi, da se količina dela zmanjšuje in čuti zadovoljstvo, ko opravi določeno nalogo in lahko naredi kljukico ali prečrta.
6. Pokažite otrokom, da jih razumete, da so v stiski zaradi sprememb v učenju in načinu življenja nasploh.
7. Otrok ohranja motivacijo za delo, če je vsaj 80-odstotno uspešen. Torej naj ima takšne naloge in toliko, da bo zmogel realizirati določen obseg nalog. Imejte v mislih, da so vaši otroci v večini vizualni misleci, kar pomeni, da potrebujejo vizualne ponazoritve pri razlagi snovi, morda se učijo s pomočjo asociacij – opazujte svojega otroka, da vidite na kakšen način razmišlja in kje se mu pri razumevanju učne snovi zatika.
8. Za pomoč prosite otrokovo specialno pedagoginjo – skupaj se dogovorite, da naj vaš otrok dobi prilagojena gradiva. Prosite jo, da naj preko spletne komunikacije vodi in pomaga otroku pri nalogah, ki jih ne razume ali so mu težke.
9. Predvsem ostanite mirni, tudi ko bo težko. Vaš mir bo največ, kar lahko podarite svojemu otroku v stresni situaciji. Težko je, a se da naučiti. Če boste ostali mirni, se bo tudi otrok prej pomiril. Osnovni pogoj za učenje je, da se otrok dobro počuti. Vznemirjen, jezen ali zaskrbljen otrok se ne more uspešno učiti. Kadar ne zmorete, se za kratek čas umaknite. Če sta v družini oba starša, je lažje – razdelita si delo, ali po dnevih, ali po predmetih. Morda pokličete tudi prijateljico/prijatelja in mu poveste o svojem počutju – lažje nam je, ko svoja občutenja ubesedimo, delimo z drugimi.
10. Zavedajte se, da ste najprej starši in šele potem nadomestni učitelji. Nismo popolni, ne kot starši, ne kot učitelji. In nič ne bo narobe, če kdaj ne boste opravili šolskega dela. Bolj pomemben od šolskih nalog je vaš odnos z otrokom.
11. Ne pozabite, da otroka učite za življenje! Če mu bo zapomnitev učne snovi v nekem trenutku predstavljala prevelik izziv, raje prenehajte in naj vam pomaga skuhati kosilo, obesiti perilo, posesati, pospraviti, pomiti posodo… Z učenjem nadaljujte, ko bosta oba mirna.
KOMENTARJI (291)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.