'Ne obupajte nad svojimi sanjami, s trdim delom lahko dosežete cilje'

Kolesarska ekipa Team Novo Nordisk je prvič obiskala Slovenijo leta 2019, ko je sodelovala na Dirki po Sloveniji. Takrat smo se pogovarjali z generalnim direktorjem ekipe Vassilijem Davidenkom. Nekoč sam uspešen kolesar, ki sicer nima sladkorne bolezni, je takrat izpostavil, da diabetesa nikoli ni videl kot na ovire v svoji ekipi: "Ko gremo na tekme, ne razmišljam o tem, da imam ekipo, sestavljeno iz kolesarjev s sladkorno boleznijo tipa 1, ampak o tem, da imam skupino talentiranih profesionalcev, ki se borijo za dobre rezultate." 

Tokrat je svojo kolesarsko zgodbo, povezano z sladkorno boleznijo, zlil v besede 33-letni Andrea Peron, eden od vodij ekipe Team Novo Nordisk. Zvezdnik prihaja iz Italije iz mesta Padova in kolesari že od svojih zgodnjih najstniških let. Z ženo sta si že ustvarila družino – imata sina. "Kot otrok sem bil zelo aktiven, veliko sem se ukvarjal s športom. Ker je bil moj oče navdušen kolesar in je bil vključen v naš lokalni kolesarski klub, me je vključil v šport,"  je začel pripovedovati, kako je zajadral v kolesarske vode.

Že na začetku mu je šlo dobro, predvsem pa je užival, ko se je lahko predajal kolesarski gorečnosti. V svojih mladinskih letih je na dirkah pogosto zmagoval. "To je zahteven šport, a je zame tudi zelo koristen. Zdaj je to moja služba, pa tudi strast in odličen način, da ostanem zdrav in fit," je izpostavil.

Zdravniki so mu sladkorno bolezen diagnosticirali pri 16 letih, potem ko je opazil nekaj tipičnih znakov zgodnje faze bolezni: žejo, dehidracijo, pogostejše uriniranje kot običajno in neobičajno utrujenost. Čeprav je bila ta novica za zagnanega kolesarja šok, pa ga volja in energija nista zapustili, saj sta ga družina in zdravnik močno podprla. "Zdravnik me je spodbujal, naj nadaljujem s kolesarjenjem, in me prepričeval, da me sladkorna bolezen ne bo ovirala pri doseganju mojih ciljev. Hitro sem se naučil, kako obvladovati bolezen s prehrano, pri čemer je v veliko pomoč šport. Zato lahko rečem, da je kolesarjenje pri meni odigralo pomembno vlogo pri soočanju z njo," je ocenil in dodal, da ima tudi on, tako kot vsi ostali kolesarji Team Novo Nordisk, sladkorno bolezen tipa 1.

'Ne obupajte nad svojimi sanjami, če se boste potrudili in trdo delali, lahko dosežete svoje cilje'

Sladkorna bolezen ga ne ovira pri kolesarjenju ali kakršni koli drugi dejavnosti, saj jo je sprejel in se naučil, kako jo imeti pod nadzorom. "Zame je del učinkovitega obvladovanja te bolezni dobro uravnotežena prehrana z veliko hranili in zagotavljanje, da ostanem nenehno aktiven – ne glede na to, ali treniram in tekmujem ali sem zunaj sezone. Pomembno je, da poslušate svoje telo in poskrbite, da si vzamete odmor, ko ga potrebujete," je svetoval italijanski kolesarski zvezdnik.

Treningi Team Novo Nordisk tako niso nič drugačni, kot jih imajo druge profesionalne kolesarske ekipe. "Držimo se temeljev zdrave prehrane kot vsi ostali športniki," je pojasnil, kako lahko tudi vrhunski športniki živijo čisto 'normalno' življenje. A ob tem je opomnil, da smo si ljudje različni. Tisto, kar deluje zanj, morda ne bo delovalo pri drugih. "Toda zdrav in aktiven življenjski slog je verjetno ključen. Pomembno je tudi, da se poučite o tem, kateri je najboljši način za obvladovanje sladkorne bolezni ali drugega stanja. Ne obupajte nad svojimi sanjami, če se boste potrudili in trdo delali, lahko dosežete svoje cilje. Trdo delo je ključno, talent sam po sebi ni nikoli dovolj," je spodbudil Peron.

Za konec nam je kolesar povedal, da je spremljal največjo dirko v kolesarstvu Tour de France in ocenil, da je izjemno težka. "Slovenija je v zadnjih nekaj letih dala nekaj zelo močnih kolesarjev in Tadej Pogačar je očitno zelo nadarjen in velik šampion," je strnil misli.

Kaj je sladkorna bolezen tipa 1, ki jo imajo kolesarji Team Novo Nordisk, in zakaj akcija #darujemkilometre?

Sladkorna bolezen tipa 1 se najpogosteje pojavi pri otrocih ali mlajših odraslih. Ima jo približno od 5 do 10 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Pri tem tipu bolezni telo ne tvori več inzulina, ki je potreben za prehod sladkorja iz zaužite hrane v notranjost celic, da ga lahko uporabijo za energijo. Če inzulina ni, se sladkor kopiči v krvi. Kdor ima sladkorno bolezen tipa 1, mora za uravnavanje krvnega sladkorja uporabljati inzulin. Upoštevanje zdrave prehrane in skrb za redno telesno dejavnost pomagata urejati bolezen, navaja portal sladkorna.si.

Za osveščanje o eni najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu in spodbudo k telesni aktivnosti je Zveza društev diabetikov Slovenije že maja na novinarski konferenci napovedala in odprla letošnjo akcijo #darujemkilometre, ki jo organizira četrto leto zapored. S sladkorno boleznijo namreč živi vsak deseti Slovenec.

V letu 2021 je zveza zbrala 81.342 kilometrov, skupno v treh letih 139.342. Do Lune jih tako loči še 245.058 kilometrov.

Letos so 12 obstoječim pohodnim točkam – ciljem nabiranja 384.400 kilometrov, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune – dodali še tri nove: Pot na Cerje po Miren Krasu, Pohod na letališče Prilozje (Metlika), Pot na Mestni vrh (Ptuj). 15 pohodniških točk je enakomerno razporejenih po Sloveniji. Na vrhu vsake od točk bodo organizatorji spremljali število oseb, ki so jih obiskale, opravljene prehojene kilometre in skupno višinsko razdaljo. Vseh 15 pohodnih točk je lahko dostopnih in primernih tudi za starejše osebe s sladkorno boleznijo in družine z majhnimi otroki.

'Ena od desetih oseb, starejših od 55 let, ima sladkorno bolezen, a tega ne ve'

Rade Pribaković Brinovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na omenjeni konferenci predstavil najnovejše izsledke, ki izhajajo iz raziskav Odkrijmo sladkorno in raziskave EHIS (European Health Interview Survey). "Ocenjujemo, da je med starejšimi od 55 let kar 96.300 oseb z neodkrito sladkorno boleznijo. To pomeni, da ima ena od desetih oseb sladkorno bolezen, a tega ne ve." Dodal je še opažanje, da so pri osebah s sladkorno boleznijo ukrepi za zdrav življenjski slog učinkovitejši kot pri ostalem prebivalstvu in poudaril pomen dvigovanja zdravstvene pismenosti prebivalcev.

Diabetolog iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tadej Battelino je pojasnil, da danes sladkorna bolezen ne pomeni nujno, da je to bolezen za celo življenje: "Z današnjimi zdravili je povsem mogoče reči, da se bolezni za nekaj časa rešiš, da je ozdravljiva – če začnemo ukrepati dovolj zgodaj v poteku bolezni, če sprejmemo nasvete, če zgodaj prejmemo zdravila, ki štejejo, lahko spremenimo potek sladkorne bolezni tipa 2 in potek življenja."

'Dve minuti rahle aktivnosti na dvajset minut mirovanja je osnovna zaščita'

Klinična dietetičarka iz UKC Ljubljana Andreja Širca Čampa je izpostavila, da smo Slovenci dobro osveščeni o zdravi prehrani, ampak smo nekoliko slabši pri izvedbi: "Ključno je, da začnemo v zgodnjem otroštvu, saj se takrat oblikujejo prehranjevalne in gibalne navade, ki jih potem nosimo s seboj vse življenje. Najbolj pomembno pa je gibanje, saj je nemogoče tako malo pojesti, da bi bili urejeni in zdravi. Če se gibaš, potem si lahko več privoščiš." 

Tudi profesor in specialist s področja športa s Fakultete za šport Vojko Strojnik je poudaril pomen gibanja: "Gibanje je osnovna dejavnost, ki jo moramo začeti, ne pa tudi končati. Mišice niso samo organ za gibanje, ampak imajo še en kup drugih funkcij. Za tiste, ki niso aktivne, je pomembno, da jih aktiviramo. Ni pomembno, kako, samo, da jih. Dve minuti rahle aktivnosti na dvajset minut mirovanja zadošča kot osnovna zaščita," je svetoval.