Prost dostop do naravnih voda zagotavlja že Ustava, ki jo dopolnjuje vodna zakonodaja. Konkretno Zakon o vodah, ki določa, da so ''celinske vode in vodna zemljišča naravno vodno javno dobro''. ''Temeljno izhodišče prava je, da je voda, še posebej pa morje, javno dobro, kar pomeni, da ga lahko uporablja vsakdo pod enakimi pogoji za kopanje, pitje in podobno. Omejen je samo z enako pravico drugega,'' so pojasnili na okoljskem ministrstvu. Zato je treba zagotoviti ''najmanj prost dostop do morja in omogočiti zadrževanje na priobalnem zemljišču'', tudi če se želite skopati.

Priobalno zemljišče sega najmanj 25 metrov od meje obale v notranjost in ni važno, ali je javna ali zasebna last. ''V obeh primerih je treba omogočiti prost dostop do vode za kopanje ali prehod ob vodi,'' so opozorili. ''Izjemoma je dopuščeno pobiranje vstopnine imetniku vodne pravice, torej osebi, ki ima dovoljenje za izvajanje dejavnosti kopališča, pa še to samo v primeru, če je zgradil objekt za kopanje,'' so sporočili z ministrstva.

Tudi dr. Senko Pličanič s Katedre za javno upravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je tudi eden izmed avtorjev Zakona o vodah, je za 24ur.com pojasnil, da je pobiranje vstopnine za plaže nezakonito. Vsak mora imeti možnost dostopa do vode, kjer lahko zaplava, prav tako lahko tudi na urejenem kopališču pusti brisačo, pri čemer ga ne sme nihče ovirati, je poudaril. Seveda mora biti zadrževanje na plaži v skladu s pravili in neškodljivo, lastnik pa vam mora dopustiti prehod mimo priobalnega zemljišča. Tako bi morali vsi hoteli, gostinski lokali in tudi morebitni zasebniki odstraniti ograje in slehernemu človeku omogočiti prost dostop. Drugače je v marinah, v lukah ob hidroelektrarnah in podobno, ko je prepoved kopanja nujna zaradi varnosti. Če gre torej za splošno rabo, ni važno, ali je hotel plažo uredil, ali ima na njej sanitarije in reševalce, v vsakem primeru mora biti dostopna vsem, je pojasnil Pličanič.

Za morebitno nezakonito oviranje neškodljivega prehoda čez zemljišče ali preprečevanje splošne rabe ali postavitev objektov oziroma drugih ovir, ki preprečujejo prost prehod ob morskem dobrem, je predvidena sankcija. Globa je od 4.000 do 125.000 evrov za pravno osebo in 600 do 2.000 evrov za odgovorno osebo. Torej, če naletite na kršitev, se lahko obrnete na Inšpektorat za okolje in prostor. Inšpektorji pa žal stanja na terenu sami od sebe ne preverjajo, temveč se odzovejo zgolj na prijavo.

Upravljavci si zakon razlagajo po svoje

Na slovenski obali so urejene plaže na Debelem rtiču, v Ankaranu, na Sveti Katerini, v Kopru, Žusterni, Izoli, Simonovem zalivu, Strunjanu, Fiesi, Piranu in Portorožu. Modre zastave, ki so mednarodni znak za ekološko neoporečno in zelo urejeno kopališče, imajo letos na Obali Centralna plaža v Portorožu, Kopališče Zdravilišča Krka Strunjan, Salinera Strunjan, Simonov zaliv ter Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, v notranjosti pa Šobčev bajer in grajsko kopališče na Bledu.

Plačljiva je hotelska plaža v Simonovem zalivu, kjer odrasli ''za zadrževanje na urejenem kopališču'' odštejejo 1,5 evra, otroci od osmega do 14 leta polovično ceno, za otroke pod osmim letom pa je vstopnina brezplačna, je za 24ur.com pojasnil direktor trženja hotelskega naselja Simonov zaliv, Dean Kocjančič. Zatrdil je, da dostopa ne omejujejo nikomur, ''plačljivo je le zadrževanje na urejenem kopališču''. Na vprašanje, na podlagi česa pobirajo vstopnino, je odgovoril, da je plaža urejena, s sanitarijami, reševalci in podobno, ''zato nastajajo določeni stroški''. Poudaril je še, da imajo Izolčani vstop prost. Plaža Rdečega križa na Debelem Rtiču, ki je tudi urejena in ima še zunanji bazen, je prav tako plačljiva. Odrasli plačajo sedem, otroci do 15 let pet evrov, za malčke pod tremi leti je vstop brezplačen. Prost vstop je po 18. uri. Kopanje na plaži turističnega naselja Salinera v Strunjanu za odrasle stane tri evre, otroci do sedmega leta pa so iz plačila izvzeti. Zagotovili so, da imajo obiskovalci in sprehajalci prost dostop do morja. Plaža Krka – Zdravilišča Strunjan za odrasle stane 2,5 evra, otroci do sedmega leta starosti pa imajo prost vstop. Če se želite zadrževati na plaži, pa je treba plačati, je pojasnil direktor Zdravilišča Strunjan, Miran Gaspari. V Žusterni odrasli plačajo tri, otroci so 14 let dva evra, za kopalce, mlajše od šest let, pa je plaža zastonj. Plačljiva je tudi plaža hotelov Bernardin, ki je urejena predvsem za hotelske goste.

Zastonj so hotelska plaža Ankaran in Adria Ankaran, kjer je za zunanje goste plačljiva le parkirnina, plaža RSZN Debeli rtič, Sveta Katerina, mestni plaži v Kopru in Izoli, plaža v Piranu, Fiesa in Centralna plaža v Portorožu.

Neurejeni odtoki!

Kakovost slovenskih kopalnih voda je bila sicer v začetku sezone porazna. Nacionalni koordinator iz Združenja Modra zastava, Boris Šušmak, je opozoril, da je bilo prvo ponovljeno vzorčenje kakovosti kopalne vode v predsezoni nad priporočenimi vrednostmi, ''vendar k sreči ni preseglo zahtevanih vrednosti''. Slabši rezultati so, ko vzorčijo po obilnejših padavinah ali ko gre za določeno točkovno onesnaženje, je pojasnil.

Meni, da fekalni odtoki na Obali niso primerno urejeni, zato si prizadeva, da bi pristojne inštitucije popisale in uredile meteorne izlive in morebitne neurejene fekalne odtoke. Zaveda se tudi, da je vplive za slabo kakovost kopalne vode mogoče iskati tudi prek slovenskih meja. ''Poznamo primer na Hrvaškem, na primer Crveni vrh, in v Italiji, kjer ni povsem jasno, če so odpadne in meteorne odpadne vode ustrezno urejene, zato bi veljalo razmisliti tudi o aktivnostih na meddržavnem nivoju,'' je poudaril. ''Kakovost morja ne sme biti odvisna zgolj od moči sonca, ki bakterije uniči.'' Pri Modri zastavi si namreč prizadevajo, ''da bomo lahko v bližnji prihodnosti tudi v času večjih padavin brezskrbno plavali v kakovostni kopalni vodi''.