Vožnja s spremljevalcem se je izkazala za učinkovito

Zakon o varnosti cestnega prometa omogoča, da lahko mladi pred polnoletnostjo, torej preden opravijo izpitno vožnjo, s spremljevalcem vozijo osebni avtomobil. To pravico dobijo, ko v šoli vožnje opravijo teoretični del usposabljanja za voznika motornih vozil kategorije B in teoretični del vozniškega izpita. Poleg tega morajo končati praktični del usposabljanja, izpolnjevati pa morajo še nekatere druge pogoje. Ker zakon opredeljuje, da lahko vsakdo vozi s spremljevalcem dve leti od zaključenega programa v šoli vožnje, to pomeni, da ta oblika poučevanja velja tudi za kandidate, ki so stari več kot 16 let.

Kaj je smisel zakona?

Zakon omogoča, da mladi začnejo pridobivati vozniške izkušnje z daljšim usposabljanjem že pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja in preden dopolnijo predpisano starost za vožnjo vozil. Na ta način naj bi si oblikovali navade, ki jim bodo v pomoč pri samostojni vožnji po opravljenem vozniškem izpitu, so na spletni strani  že pred 12. leti zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.

Ali se je zakon pokazal kot dobra poteza?

Ali je vožnja pred polnoletnostjo res dobra popotnica za kasnejše 'dobre vozniške navade'? Na Generalni policijski upravi (GPU) smo iskali odgovore, ki bi govorili v prid tej trditvi. Vprašali smo jih, ali so primeri mladoletnih voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc, redki? Koliko prekrškov in nesreč povzročijo ter kako pogosto se zgodi, da vozijo sami, brez spremstva? Žal policija teh podatkov, ki bi izostrili sliko učinkovitosti tega zakona, nima. Sicer pa na GPU ocenjujejo, da je možnost, da mladoletniki začnejo voziti s spremljevalcem, dobra. "V tem sistemu je seveda zelo pomembno, da se spremljevalec zaveda odgovornosti, ki jo ima pri vzgoji novega udeleženca cestnega prometa. Želeli bi, da se čim več mladih odloča za tak način opravljanja vozniškega izpita," so zapisali.

Podobno stališče zagovarja tudi Javna agencija RS za varnost prometa. Pojasnili so, da je v nekaterih državah vožnja s spremljevalcem namenjena usposabljanju za vozniški izpit, v večini primerov pa ne nadomešča usposabljanja v šoli vožnje, pač pa ga le dopolnjuje oziroma nadgrajuje. In tako je tudi pri nas. Menijo, da je vožnja s spremljevalcem, poleg usposabljanja v šoli vožnje, najvarnejši in najučinkovitejši način pridobivanja izkušenj. Ob tem mladoletniki oblikujejo tudi vozniške navade. "Zato je pomembno, da spremljevalec z zgledom in nasveti prispeva k osvojitvi vzorcev ravnanja, ki zagotavljajo umirjen, varen in nemoten potek prometa. Voznik začetnik postopno pridobiva vozniške izkušnje in zrelost v pogojih manjše izpostavljenosti. Spremljevalec s svojimi izkušnjami predvsem pomaga kandidatu, kadar se sooča z novimi in neobičajnimi situacijami ter vpliva na odločitev za umirjen in defenziven slog vožnje, obenem pa mu ne vsiljuje drugačnih znanj in ravnanj kot so tista, ki jih je kandidat osvojil v šoli vožnje. Skrbi tudi za postopen prehod od vožnje v manj zahtevnih okoliščinah k tisti v zahtevnejših," so prepričani.

Javna agencija RS za varnost prometa je bila do 12. januarja 2017 pristojna za vodenje statističnih podatkov vožnje s spremljevalcem, od takrat naprej pa so za vodenje te evidence pristojne upravne enote. Spodnji prikaz kaže, kako se je v desetih letih spreminjalo število spremljevalcev.

Kako na mladoletne voznike gledajo psihologi?

Ali je dobro, da lahko začnejo mladoletniki voziti tako zgodaj? Ali se dovolj zavedajo odgovornosti in posledic objestne vožnje? So sposobni presoje? Profesor obče in okoljske psihologije Marko Polič, ki se je precej ukvarjal tudi s prometno psihologijo, je pojasnil, da mlajši vozniki v povprečju vozijo bolj tvegano kot starejši: "Ampak, če se prej na ustrezen način začnejo usposabljati in vključevati v promet, si lahko osvojijo ne le potrebne spretnosti in znanja, ampak tudi ustrezen odnos in odgovornost."

Manuel Pungertnik, vodja AMZS šole vožnje in inštruktor varne vožnje, se strinja z ugotovitvami psihologov, da pri mladostnikih majhna razlika v letih ne igra bistvene vloge: "Strokovno mnenje psihologov je, da se odgovornost oblikuje nekje do 24. leta starosti. S tega vidika torej ni velike razlike med vozniki, ki so stari 16 ali 18 let. Je pa prednost prvih v tem, da imajo pri svoji vožnji spremljevalca."

Tudi Polič je izpostavil raziskave, ki govorijo v prid vožnji s spremstvom. Domači imajo na mlajšega voznika večji vpliv – tako z zgledom, kot z drugimi vzgojnimi vplivi. Ko domači zaupajo mladostniku in mu omogočijo vožnjo, to nanj vpliva izredno motivacijsko. "Prav tako so več z mladim voznikom, ga bolje poznajo in lahko bolj prilagodijo svoje ukrepe. Nekaj raziskav tudi kaže, da je doseganje nekaterih splošno-življenjskih ciljev (na primer odnos do tveganja, odgovornost …) vsaj tako pomembno kot osvajanje vozniških spretnosti, na kar pa imajo starši večji vpliv," je pojasnil, ob tem pa opozoril, da je lahko problem, ker starši oziroma drugi domači niso ustrezno strokovno in pedagoško usposobljeni za učenje vožnje, kot učitelji v avtošolah, ki morajo biti. To pomeni, da je treba v povezavi s tem nekaj storiti, je prepričan Polič. "Nenazadnje pa je vožnja z domačim spremljevalcem cenovno dostopnejša in časovno ter krajevno ugodnejša, kar pomeni, da je je lahko več, kot bi bilo ur v avtošoli. Zato si bo mladi voznik tudi nabral več izkušenj. Na koncu je kilometrina tista – ob ustreznih drugih dejavnikih – ki naredi dobrega voznika," je strnil misli.

'Finančni vložek pri vožnji s spremljevalcem je nižji kot pri klasičnem opravljanju vozniškega izpita'

Manuel Pungertnik je zatrdil, da v večini primerov ta trditev drži. Usposabljaje mladoletnika s spremljevalcem je popolnoma identično kot usposabljanje 18-letnika. "V praktičnem delu se mladoletni voznik usposobi, vendar ne opravi izpitne vožnje (vozniškega dovoljenja še ne pridobi), temveč po končanem programu v šoli vožnje nadaljuje učenje oziroma pridobiva izkušnje z vožnjo s spremljevalcem. Izpitno vožnjo ali ocenjevanje na praktičnem delu izpita opravi, ko dopolni 18 let," je pojasnil. Torej ne opravlja dveh izpitov, kar bi podražilo celoten proces. Poleg tega mladoletnik s spremljevalcem praviloma prevozi veliko več kilometrov, kot če se usposablja le z učiteljem v šoli vožnje, kar pomeni, da ima pred izpitno vožnjo več izkušenj in tako teoretično več možnosti, da jo opravi v prvem poskusu. "S takšno vožnjo pa neposredno vplivamo tudi na spremljevalce, ki morajo biti vzor kandidatom oziroma mladim v prometu," je še poudaril.

Najmanjše število ur, ki jih mora mladoletni kandidat opraviti v šoli vožnje, je 20, vendar je to zakonski minimum. "Šola vožnje kandidata napoti na vožnjo s spremljevalcem, ko učitelj vožnje ugotovi, da je kandidat sposoben odgovorne in varne udeležbe v prometu. Torej je lahko ur praktičnega usposabljanja tudi več. Zgornja meja v zakonu ni določena," je razložil Pungertnik.

Koliko stane vozniški izpit?

In kakšne strošek pravzaprav je, da lahko samostojno zapeljemo na cesto? Z letošnjim novim letom so se zvišale cene vozniškega izpita. Cena teoretičnega dela, ki je enotna za vse kategorije, se je zvišala za dobrih deset evrov, in je 24 evrov. Cene za praktični del za posamezne kategorije pa so višje tudi za več kot polovico.

Cene ure se v šolah vožnje razlikujejo. Gibljejo se od 25 do 28 evrov za kategorijo B, če kupujete posamično uro. Ure so pri vseh avto šolah cenejše, če jih kupite več skupaj, torej v paketu, ki lahko vključuje tudi tečaj cestno-prometnih predpisov (CPP). "Treba je izpostaviti, da se pri izobraževanju kandidatov pojavljajo tudi prakse z dampinškimi cenami, ob katerih se postavlja vprašanje kakovosti poučevanja, slednje pa lahko ima tudi negativen vpliv na stanje prometne varnosti," je prepričan Pungertnik.

Cene tečaja CPP se vrtijo od 50 do 70 evrov, strošek pa je tudi evidenčni karton, za katerega boste morali odšteti med 10 in 20 evri. Potem so tukaj še zdravniški pregled za voznike (povprečna cena pri različnih ponudnikih je 42 evrov), teoretični izpit CPP (povprečno stane 22 evrov), izpit prve pomoči (okrog 55 evrov).

'Več izkušenj utrjuje samozavest'

Izkušnje Manuela Pungertnika z vozniki s spremljevalci so odlične, saj več prevoženih kilometrov pomeni bolj suvereno vožnjo, kar utrjuje samozavest. "Če nekdo opravi vozniški izpit s 30 urami vožnje – kar pomeni, da je odličen kandidat – je v procesu poučevanja v šoli vožnje prevozil približno 750 kilometrov (povprečno 25 kilometrov na uro). Če pa nekdo vozi s spremljevalcem, je lahko kilometrov, preden vozi sam, veliko več. Zato ima voznik na ta način veliko več izkušenj. Če bo torej nekdo kot spremljevalec samo en konec tedna namenil kakovostni vožnji in se s kandidatom odpeljali na daljšo relacijo po Sloveniji, bo kandidat ogromno pridobil in bo tudi boljši voznik," je za konec ponazoril s praktičnim primerom.