Ne pritiskajte na zdravnika zaradi antibiotikov

Antibiotik ni zdravilo, ki uničuje vse mikrobe (viruse, glive), ampak je zdravilo, ki uničuje bakterije, zato v primeru, ko ne gre za bakterijsko okužbo, ne delujejo. Da bi torej lahko govorili o pravilni uporabi antibiotikov, moramo odločitev o tem, ali je to res potrebno, prepustiti zdravniku.

''Temeljno načelo je, da se ne pritiska na zdravnika, naj predpiše antibiotik,'' je v pogovoru za 24ur.com povedal zdravnik mag. Branko Šibanc, dr. med. Kot pravi, lahko razume zdravnike, ki ob pomanjkanju časa in ko imajo opraviti z rizičnim bolnikom, ko na primer temperatura ni padla niti po treh dneh, hkrati pa nimajo možnosti takoj opraviti laboratorijskih preiskav, predpišejo antibiotike ''za vsak slučaj''.

Dr. Šibanc opozarja, da imajo antibiotiki lahko hude kratkoročne in dolgoročne učinke. Kratkoročni stranski učinki so lahko razne alergije, vnetje jeter, v najhujših primerih pa celo smrt. Dolgoročni učinki pa so predvsem povečana odpornost na zdravilo, kar pomeni, da ko bomo zdravilo res potrebovali, to več ne bo delovalo, kot bi sicer lahko.

 Ko antibiotike že uživamo, je ''prvo pravilo, da zdravilo uživamo vedno točno na ure in da zdravilo pojemo do konca''. Tako je na primer pogosta napaka, da bolniki prenehajo jemati antibiotike, ko jim pade vročina in jih ne pojejo do konca. Splošno načelo je, da ob jemanju antibiotikov velja prakticirati zdrav način življenja, kar pa zdravniki priporočajo tudi sicer. Posebej pa je treba biti pazljiv pri hkratnem uživanju še drugih zdravil, zato moramo v takih primerih na to zdravnika vedno opozoriti.

Slovenci in Slovenke radi posegamo po antibiotikih, za kar pa ni vedno utemeljenega razloga. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) ob današnjem evropskem dnevu antibiotikov pozivajo k pravilni rabi teh zdravil. Opozarjajo namreč, da je izhodišče za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov sedaj in za prihodnje rodove ter s tem zajezitev širjenja hudih okužb in nalezljivih bolezni prav njihova umna raba. Tako svetujejo, naj se ob pojavu gripe ali prehlada pozdravimo brez antibiotikov, slednje pa uživamo le, kadar tako presodi zdravnik. ''Ob gripi in prehladu jemanje antibiotikov ni potrebno. Prihranimo antibiotike za resne okužbe, saj zaradi nepotrebnega jemanja postanejo neučinkoviti,'' so sporočili z IVZ.

Slovenci in Slovenke smo po uporabi antibiotikov v primerjavami z drugimi evropskimi državami sicer v spodnji tretjini, še vedno pa jih porabimo zelo veliko. Po podatkih IVZ so zdravniki v letu 2007 predpisali 1.274.531 receptov (631 receptov/1000 prebivalcev) v vrednosti 16.330.881 evrov (8,09 evra/prebivalca) z zdravili za sistemsko zdravljenje bakterij.

Na vprašanje, koliko antibiotikov preveč porabimo v Sloveniji, pa povsem jasnega odgovora po navedbah IVZ ni mogoče podati.''Ocena, koliko je bilo nepotrebno predpisanih antibiotikov, je silno težavna, saj nimamo povezave med diagnozo in predpisanim zdravilom. Zelo okvirno ocenjujemo, da se morda predpiše 10 odstotkov preveč antibiotikov,'' je povedala vodja oddelka za socialno farmacijo Silva Pečar - Čad, mag. farm., spec.

Po njenih navedbah so do teh ocen prišli na podlagi strokovnega prispevka prof. dr. Milana Čižmana z naslovom Samozdravljenje z antibiotiki v Slovenji, v katerem so preko anketiranja ugotovili, da je imelo 20,4 odstotka vprašanih doma neporabljene antibiotike. Čižman je v razpravi članka zapisal: "Rezultati kažejo, da ima antibiotike v domači lekarni previsok odstotek prebivalstva, kar pomeni, da je treba predpisati antibiotik za zdravljenje le za toliko časa, kolikor traja zdravljenje, in le takrat, ko je resnično indiciran".