Pobudniki civilne iniciative se sprašujejo, zakaj želi država prodati vse železarske družbe na lokaciji Raven, koga bo motila mešana državno-privatna lastnina po vzoru večine evropskih držav ter od države zahtevajo, da preuči, kam je vložila denar za sanacijo železarn v vrednosti 760 milijonov nemških mark. Trdijo, da so družbe na lokaciji Raven dobile le 19 odstotkov vseh sanacijskih sredstev oziroma so več dale kot dobile. Med drugim člani civilne iniciative opozarjajo na 44 milijonov nemških mark, ki se jim je morala Železarna Ravne ob podržavljenju leta 1991 odreči, lahko pa bi jih uporabila za uspešno saniranje svojega poslovanja zaradi izgube jugoslovanskega tržišča.
Civilna iniciativa odločno nasprotuje istovetenju vseh treh lokacij s ciljem zamegljevanja slabih poslovnih potez uprave Slovenskih Železarn (SŽ) ter zaradi načina vodenja, ki ni bilo v interesu družb na lokaciji Raven, zahteva razrešitev predsednika uprave SŽ Matica Tasiča. Poleg tega opozarja, da kupnine kot glavni kriterij pri načrtovanih prodajah ne bodo dale želenih rezultatov. Zato na Ravnah odločno zavračajo načrtovano prodajo, ki bo po njihovih besedah družbam in širši lokalni skupnosti več škodila kot koristila. Civilna iniciativa za ravenske družbe zahteva strokoven in nešablonski pristop, ki bo upošteval minuli razvoj in sinergijske učinke naraščajoče predelave lastnega jekla, kar ni primerljivo z lokacijo Jesenic in Štor.
Glede železarskih stanovanj civilna iniciativa zahteva, da denar od prodaje ostane na Ravnah, poleg tega zahtevajo od države, da vrne delavcem realno vrednost premalo izplačanih plač preko družbe pooblaščenke. Iniciativa, ki jo vodi Jožef Žunec, je v enajstih točkah zbrana mnenja in zahteve je civilna družba naslovila na vlado, hkrati pa poziva vse župane koroške regije, da jo podprejo v dobro vseh Korošcev.
V iniciativi so zbrani nekdanji vodilni delavci železarne, ki jih podpirajo tudi zaposleni, pravijo pa, da bi morala vlada pred privatizacijo temeljito premisliti kakšno prihodnost želi slovenskemu železarstvu. "Predlagamo, da se ne prodaja po delih, ker so ti deli med seboj organsko povezani," pravi Jože Žunec, tudi sam nekdaj direktor ravenske železarne.
