Ne sekundarni, alkohol je primarni krivec številnih prometnih nesreč

Zavod Varna pot je infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek poslal javno pobudo o spremembi zakonodaje glede alkohola v cestnem prometu. Kot so zapisali v dopisu, so se v slovenski zakonodaji določeni represivni ukrepi na tem področju že izkazali za učinkovite, vendar so jih določena dopolnila ali popravki spremenili v protislovne, nelogične, kontradiktorne ali operativno nefunkcionalne. Zato ministrici predlagajo preučitev učinkovitosti in spremembo zakonodaje.

Prisotnost alkohola v najhujših prometnih nesrečah ostaja z leti namreč še vedno pereč problem. Glede na podatke, ki jih je objavila Agencija za varnost prometa (AVP), so v obdobju 2011-2017 kar 38,2 % prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročili vozniki, ki so imeli več kot 0,5 g/kg alkohola v krvi. Po podatkih Policije pa je od leta 1991 na naših cestah umrlo 7.435 oseb, 282.969 ljudi pa se jih je hudo telesno poškodovalo. Med najhujšimi posledicami nesreč je alkohol skupaj z drugimi prepovedanimi substancami eden najpomembnejših dejavnikov tveganja. Prisoten je bil v več kot 35 % vseh najhujših nesreč. Od leta 2000 do danes je alkohol v cestnem prometu terjal 1.057 življenj, za vedno je bilo huje poškodovanih 3.696 oseb, skupaj 4.753 oseb. Mnenje kliničnih psihologov je, da so tovrstne tragične posledice krepko in za daljši rok zaznamovale najmanj sedem bližnjih oseb, se pravi 33.271 ljudi.

In, čeravno stroki zdravnikov in kliničnih psihologov nedvoumno trdita, da alkohol neposredno vpliva na voznikovo sposobnost upravljanja vozila in je kot tak tudi neposredni dejavnik za nastanek prometnih nesreč, ga slovenska zakonodaja – Zakon o pravilih cestnega prometa - še vedno obravnava kot sekundarni vzrok za nastanek prometne nesreče. Kot primarni vzrok za nastanek nesreče pa zakonodaja opredeljuje drugo nepravilno ravnanje voznika kot npr. prehitra vožnja, nepravilna smer in stran vožnje, nezadostna varnostna razdalja itd.

V Zavodu Varna pot zato ministrico pozivajo k spremembi zakonodaje, kjer se v primeru prometnih nesreč, ko je pri vozniku zaznana prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih substanc, le tega zakonsko opredeli kot primarni vzrok nastanka prometne nesreče. Z določitvijo alkohola in drugih prepovedanih substanc kot primarnega vzroka za nastanek prometnih nesreč, se tako jasno opredeli odgovornost voznika, kar bo posledično zajelo tudi sistemski del odgovornosti do drugih deležnikov v družbi (zdravstvena, odškodninska odgovornost itd.). Prav tako zahtevajo odpravo izjem za pridržanje pijanih voznikov po 2. odstavku 24. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (če odkloni preizkus alkoholiziranosti, v primeru vožnje nad 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku ali 1,1 g/kg alkohola v krvi, vožnja pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc), kar danes povzroča veliko maneverskega prostora za zlorabo, različno pravno tolmačenje in učinkovito delo policistov pri operativnih nalogah. "Predlagamo policijsko pridržanje za vse voznike, ki so zaloteni pri vožnji nad določeno stopnjo alkhololiziranosti, ki je že danes opredeljena v zakonodaji," so zapisali v Zavodu Varna pot.

Prav tako zahtevajo odpravo neskladja med izrekom sankcij po zakonodaji, ki ureja varnost cestnega prometa, vezano na prometne prekrške ter v primerih, ko obstaja sum storitve kaznivega dejanja, ki je opredeljen v Kazenskem zakoniku (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti: člen 323 KZ I, Nevarna vožnja v cestnem prometu: člen 324 KZ I itd.). V Zavodu Varna pot, navajajo primer: "Za prekršek vožnje pod vplivom alkohola se lahko izreče globa do 1.200 evrov plus 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja itd. Za sum storitve kaznivega dejanja pod zgoraj navedenimi členi pa je kazen, ki predstavlja višjo kršitev praviloma bistveno nižja, iz prakse izrekov sodišč, pa je ugotoviti, da je z izrekom (v več kot 70 %) pogojne kazni, kršitelj sankcioniran bistveno milejše kot pa pri sankciji nižje-prekrškovne kršitve, kar nedvomno predstavlja sistemsko nesorazmeren oz. nekonsistenten ukrep za področje navedene problematike."

Iz kabineta ministrice Alenke Bratušek so sporočili, da ministrica predloge podpira in se tudi osebno zavzema za zaostritev predpisov na tem področju. Prav tako na ministrstvu podpirajo vsa prizadevanja v luči zmanjševanja voženj pod vplivom alkohola, kar vključuje tudi pobudo 0,0 oziroma popolno treznost. Infrastrukturno ministrstvo je leta 2016 namreč v pravni red RS preneslo enotne kode dodatnih informacij in omejitev, ki jih mora voznik upoštevati pri vožnji vozila, med njimi je tudi koda "69 ALKOHOLNA ZAPORA", ki določa omejitev na vožnjo vozil, opremljenih z alkoholno zaporo. Če je uporaba alkoholne zapore za voznike obvezna, se le ta v vozniškem dovoljenju označi z enotno kodo omejitev "69 ALKOHOLNA ZAPORA".

Istega leta je ministrstvo k sodelovanju pri iskanju rešitev za uvedbo uporabe alkoholnih ključavnic povabilo tudi pravosodno in zdravstveno ministrstvo. Ministrstvo za pravosodje je v odgovoru zapisalo, "...da je treba proučiti trenutno stanje in posledice vožnje pod vplivom alkohola, ureditve tujih držav, ki tovrsten institut poznajo, ob tem pa posebej proučiti, ali bo ukrep kaznovalne narave ali upravni ukrep, ki lahko sledi npr. izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V Republiki Sloveniji imamo koherenten sistem obravnavanja kršiteljev cestnoprometnih predpisov v okviru prekrškovnega prava, ter glede na možnost izreka (stranskih) sankcij oziroma varnostnih ukrepov v kazenskem postopku, morajo biti zato toliko bolj premišljena, saj instituta ne gre (brez vrednostne umestitve v obstoječi sistem) preprosto prenesti v pravni red Republike Slovenije. Po razpoložljivih informacijah (iz tujine) gre namreč za relativno drag institut, Po podatkih Švedske transportne agencije (Transportstyrelsen) se cena vožnje z alkoholno ključavnico (eno leto) giblje med cca. 2.100 in 2.700 euri, te stroške pa krije storilec sam. ki je namenjen zelo ozkemu krogu prepovedanih ravnanj, ob tem pa se je treba zavedati, da bi vpeljava alkoholnih ključavnic pomenila relativiziranje načela ničelne tolerance do alkohola v cestnem prometu, kar pa po našem mnenju zagotovo ni sporočilo, ki bi ga želeli z uvedbo alkoholnih ključavnic sporočiti. Poleg navedenega menimo, da bi institut vožnje z alkoholno ključavnico skoraj zagotovo postal »žrtev lastnega uspeha«, če bi storilci poleg izjemno visokih glob, plačila zdravniških pregledov in delavnic, morali nositi še visoke stroške uporabe alkoholnih ključavnic – vožnja z alkoholno ključavnico bi v tem primeru bolj kot preventivni mehanizem delovala kot dodatna kazen, ki pa jo je mogoče preprosto obiti – po naši oceni bi osebe v tem primeru raje sprejele prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, morebitno odvzeto vozilo pa, kot je že sedaj praksa, nadomestile z drugim (poceni) vozilom, kar bi na koncu pomenilo, da bi kljub prizadevanjem zakonodajalca na cestah še vedno vozili nevarni (vinjeni) vozniki. Kaznovalno naravo alkoholnih ključavnic bi bilo seveda mogoče omiliti na način, da bi stroške alkoholnih ključavnic krila država, pri čemer pa po našem mnenju ponovno pridemo v konflikt z načelom ničelne tolerance do vinjenih voznikov – nevarnih oseb si nihče ne želi v prometu, vendar bi po drugi strani država financirala drag preventivni ukrep, ki je glede na ekonomsko stanje v Republiki Sloveniji po vsej verjetnosti nesorazmeren glede na učinke, ki bi jih sicer prinesel.".

Tabela: Pregled učinkov alkohola na vozniške sposobnosti (Vir:AVP)

Že pred časom je bilo ugotovljeno, da prepoved vožnje pod vplivom alkohola z ustreznim sankcioniranjem vred ne zadošča, da bi pomembno zmanjšali število opitih voznikov v cestnem prometu. Dodatna raziskava je pokazala, da je kaznovanje opitih odvisnikov učinkovalo le pri 7 %. Doseči pa je treba, da se bodo tisti vozniki, ki so bili zaloteni, da vozijo pod vplivom alkohola, odločili za zdravljenje ovisnosti. To je zelo pomembno, kajti odvisnikom zgolj preprečiti, da bi vozili, je le polovičen uspeh. Če bo učinek dober, potem bo prometna varnost veliko pridobila.
Po mnenju infrastrukturnega ministrstva, lahko "ukrep uvedbe alkoholnih ključavnic prinese pozitivne učinke le, če ima storilec prekrška možnost, da se za njegovo uporabo odloči prostovoljno - bodisi v okviru standardiziranega programa zdravljenja odvisnosti - bodisi v okviru odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, o katerem odloča pristojno sodišče, kar so pokazale tudi študije držav članic EU, ki so alkoholne ključavnice že uvedle".