Parlamentarna večina je predlog
priporočila zavrnila, ker meni, da bi pomenil podlago za izplačevanje po
njihovem mnenju neupravičenih odškodnin, in se zavzema za ustavni zakon o
izbrisanih. Poslanec SDS-a Branko Grims pa je Hanžka celo pozval k odstopu.
Notranji minister Dragutin Mate je sicer v okviru seje dejal, da je vlada v normativni načrt dela za letošnje leto uvrstila tudi pripravo "ustavnega zakona ali zakona, ki bi bil sprejemljiv, in bi reševal celovito to področje". Minister Mate je še dejal, da na ministrstvu dela skupina ljudi, ki intenzivno pripravlja zakon, v to skupino pa so vključili tudi zunanje strokovnjake, ki bodo pripravljeni zakon še dodatno pregledali. Minister predvideva, da naj bi skozi vladne procedure omenjeni zakon šel do konca novembra, v začetku decembra bi prišel tudi v državni zbor, kjer bi potem lahko to zadevo celovito rešili.
Poslanci SD, LDS in DeSUS so bili za sprejetje priporočila, saj menijo,
da bi morali status izbrisanih prebivalcev Slovenije, ki ga po njihovem mnenju
država še ni uredila in odpravila ugotovljene nezakonitosti iz leta 1992,
urediti v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
Info center za izbrisane
T.i. skupina podpornikov izbrisanih je danes pred šentiljskim mejnim prehodom, kjer že 13. dan gladovno stavkajo člani Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, napovedala ustanovitev info centra INRI (INfo Reakcija Izbrisanih), ki bo sprva deloval v prostorih Mariborskega radia Študent - MARŠ. INRI bo svoja vrata odprl v petek in bo odprt vse delovne dni od 11. do 16. ure. Po besedah članov skupine je INRI odgovor na slabo ali celo zmanipulirano obveščenost javnosti o problematiki izbrisanih.
Slovenska oblast naj prizna diskriminacijo
V podporo izbrisanim in stavkajočim Aleksandru Todoroviču, Iliji Ivanoviču in Sulejmanu Sabljakoviču (7. julija je od stavke odstopil prvi od štirih članov omenjene iniciative, zaradi bolezni pa naj bi stavko prekinil še Sabljakovič) je skupina podpornikov tudi sestavila peticijo z naslovom Povrnite pravice izbrisanim, ki poziva slovenske oblasti, naj izrecno in javno priznajo diskriminatorno naravo izbrisa posameznikov iz registra stalnega prebivalstva in zagotovijo, da bo njihov status stalnega prebivališča vzpostavljen z retroaktivno veljavnostjo ter, da bodo imeli vsi prizadeti posamezniki dostop do poprave krivic.
Peticija opozarja, da je leta 1999 in ponovno aprila 2003 ustavno sodišče ugotovilo nezakonitost odstranitve izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva in slovenskim oblastem naložilo, da morajo odpraviti neustavno stanje in izbrisanim vrniti status stalnega bivališča od trenutka izbrisa naprej. Skupina podpornikov izbrisanih (vsi njeni člani želijo biti predstavljeni zgolj kot državljani) se je na javnost obrnila tudi s 5000 letaki, ki predstavljajo vsebino peticije in pozivajo ljudi, naj v okviru svojih zmožnosti pomagajo stavkajočim. Natančnejše število podpisnikov peticije in tudi članov skupine naj bi bilo znano v prihodnjih dneh.
Boj izbrisanih ima dve plati
"Če v tej državi ni zagotovljeno izvajanje pravnih standardov, potem ne vidim razloga za državljansko pokorščino. Popolnoma se solidariziram z izbrisanimi, šentiljske stavkajoče pa pozivam k dostojanstvenemu prenehanju gladovne stavke. Dovolj je, da jim država že dvanajst let odreka to, kar jim pripada," je dejal član skupine podpornikov izbrisanih Borut Osonkar. Z njim sta soglašala tudi Franci Kek in Andrej Kurnik.
Po besedah Kurnika ima boj izbrisanih dve plati. "Prva je boj za povrnitev vseh pravic iz naslova stalnega bivanja, ki so jim bile nezakonito odvzete leta 1992. Druga plat je boj za rehabilitacijo skupine ljudi, ki je bila nasilno, z aktom administrativnega čiščenja, izključena iz družbe, ki jo je pred tem soustvarjala."
Tudi Amnesty International Slovenije (AIS) je ob šentiljski gladovni stavki v pismu podpore ponovno izrazila resno zaskrbljenost nad neuspehom slovenskih oblasti, da bi razrešile status izbrisanih in zagotovile celovito spoštovanje njihovih pravic. "Oblasti so s takšnim nedelovanjem skupino izbrisanih prisilile v skrajen klic na pomoč, ki na kocko postavlja celo njihova življenja," poudarjajo v AIS in izrekajo podporo omenjeni iniciativi.
