(Ne)svobodno novinarstvo?

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je ob svetovnem dnevu svobode tiska ocenilo, da Slovenije ni več moč prištevati med države, kjer lahko novinarji in mediji delujejo neovirano. Na ministrstvu za kulturo pa menijo, da so mediji oz. prispevki novinarjev v njih do oblasti kritični bolj kot kdaj in da nikomur ni bila odvzeta pravica do kritike. Neenotni o tem, v kakšnem položaju so, pa so celo novinarji sami. Eni pravijo, da so na slabšem, kot v času, ko so kljubovali socializmu, drugi pa pritrjujejo oblasti.

DNS: Svoboda v Sloveniji je načeta

Svoboda medijev v Sloveniji je načeta, s tem pa tudi temelji demokratične ureditve v državi, je DNS v izjavi za javnost ocenilo razmere v slovenskih medijih, ki jih pretresajo kadrovske spremembe v upravah in na uredniških mestih. 

DNS med razloge, ki po njihovem mnenju kažejo, da novinarji in mediji ne delujejo neovirano, prišteva zakon o RTV Slovenija, o katerem so se negativno izrekle vse pomembne mednarodne organizacije. Nadalje prišteva zakon o medijih, ki "dokončno spreminja pravico do popravka v pravico do eksluzivnega dostopa do medijskega prostora", ter gibanje novinarjev v slovenskem parlamentu, ki "je od letošnjega aprila omejeno, novinarji pa so dolžni celo razkriti, s kom se v parlamentu želijo pogovarjati".

Razmere v Sloveniji pa najbolj nazorno kaže podatek, da so bili v preteklih mesecih predčasno prekinjeni mandati celotnega sveta RTV Slovenija ter programskih direktorjev Radia in Televizije Slovenija, predsednika, članov uprave in članov nadzornega sveta družbe Delo ter odgovornega urednika Dela, direktorja družbe Večer ter odgovorne urednice tega časnika. Začele pa so se tudi že menjave na nižjih ravneh - javnosti je najbolj znana zamenjava urednika Sobotne priloge Dela, navaja DNS. 

Jančič: Izjava je malce tvegana

Novi odgovorni urednik Dela Peter Jančič se od izjave DNS distancira. »Kar se te hiše tiče, deluje popolnoma normalno,« je povedal za 24UR. »Ni nobenih tovrstnih zagat, ki jih omenja društvo. V mojem imenu ne govorijo. Tudi mislim, da je izjava malce tvegana.« Kritičen do izjave DNS je tudi novoimenovani direktor Radia Slovenije Vinko Vasle, ki meni, da je premalo konkretna.

"Vsakdo se lahko prepriča, da so mediji oziroma prispevki novinarjev v njih do oblasti kritični bolj kot kdaj in da nikomur ni bila odvzeta pravica do kritike," pa vrača kritiko novinarjem oblast. Ki pa jo - kljub temu - nekateri primerjajo s tisto v osemdesetih. S pomembno razliko, poudarja Ali H. Žerdin, novinar in urednik na tedniku Mladina. "Trend ob koncu osemdesetih je bil vendarle optimističen. Jasno je bilo, da stvari, kakor so bile zastavljene s strani represivnih organov, ne bodo mogle trajati zelo dolgo časa. Trend, ki ga lahko spremljamo danes, je pa pesimističen. Namreč, kaže, da bodo šle stvari na slabše, ne na boljše.