Jedrska elektrarna Krško (JEK) je vsaj toliko varna, kot tiste v razvitejših državah Evropske unije, zatrjujejo slovenski strokovnjaki za jedrsko varnost, s čimer zavračajo očitke italijanske okoljevarstvene organizacije "Prijatelji Zemlje", ki opozarjajo na ekološko bombo v Krškem.
"Prijatelji Zemlje" so razpravo o JEK dosegli celo v italijanskem parlamentu. Italijanska poslanka stranke Zelenih Luana Zanella se je v razpravi o Krškem oprla na podatke tržaške veje "Prijateljev Zemlje", ki trdijo, da je mednarodna komisija leta 1993 predlagala kar 74 izboljšav, da bi elektrarna dosegla zahteve Evropske unije.
Bi JEK prenesla potres?
Slovenski strokovnjaki pojasnjujejo, da so vse izboljšave že opravili - največje, menjave uparjalnika leta 2000, se spomni vsa država. A se "Prijatelji Zemlje" s tem nočejo sprijazniti, saj Alessandro Claut z organizacije "Prijatelji Zemlje" trdi, da standardi za varnost reaktorjev niso v skladu z evropskimi zahtevami, elektrarna pa naj bi bila zgrajena na zelo potresnem območju. "Ne bi prenesla potresa z močjo šeste stopnje po Richterjevi lestvici," meni Claut.
Andrej Stritar z urada za jedrsko varnost je pojasnil, da bi potres šeste ali višje stopnje po Richterju povzročil več škode za prebivalstvo kot na elektrarni. "Iz elektrarne v primeru potresa ne bi prišlo do izpusta radioaktivnosti," je dodal.
S podobnimi argumenti so Krško skušali zapreti že Avstrijci. "Prijatelji Zemlje" Krško, ki so ga zgradili Američani, uvrščajo v skupino z nuklearkami, ki so jih po vzhodni Evropi gradili Rusi.
Kam z radioaktivnimi odpadki?
"Prijatelji Zemlje" so opozorili tudi na ravnanje z radioaktivnimi odpadki, pri čemer je Claut poudaril, da Slovenija nima stalnega in zanesljivega odlagališča, kar je res. Odlagališče za nizko in srednjeradioaktivne odpadke slovenski strokovnjaki sicer že iščejo, za visokoradioaktivne, ki naj bi jih bilo po zaprtju Krškega leta 2023 za 620 ton, pa je še v megli. Nadja Železnik z agencije za radioaktivne odpadke je pojasnila, da je odlagališče predvideno leta 2065, možno pa je tudi, da bomo radioaktivne odpadke izvažali.
"Pogumni" prebivalci Krškega
Precej manj kot Italijani pa se bližine jedrske elektrarne in morebitnih nesreč bojijo prebivalci Krškega. Večina naključno vprašanih jih namreč meni, da je za njihovo varnost dobro poskrbljeno, najdejo pa se tudi taki, ki bi raje videli, da elektrarne ne bi bilo. Dejstvo pa je, še dodajajo, da bi bila Slovenija, če elektrarno zaprejo, preveč odvisna od uvoza električne energije, precej prebivalcev Krškega pa bi ostalo brez zaposlitve.
