Ne nafta in ne zlato: suše, poplave in pomanjkanje pitne vode bodo razlog nestabilnosti in vojne, ki jim bomo priča v prihajajočih desetletjih, so prepričani tako ekologi kot varnostne službe po svetu. Milijarda ljudi že sedaj živi v kroničnem pomanjkanju hrane in vodnih virov. Vsi smo zato postavljeni pred izziv, kako ob rasti prebivalstva vsem zagotoviti dostop do hrane.
Vodna varnost je ključna za proizvodnjo hrane in posledično tudi za prehransko varnost, saj je proizvodnja hrane ena izmed največjih porabnic vode. Z rastjo svetovnega prebivalstva na ocenjenih devet milijard do leta 2050 analitiki pričakujejo tudi povečano povpraševanje po hrani in vodi. Zaradi pretirane izrabe vode grozi tudi presahnitev večjih svetovnih rek. Ob takih trendih bosta pomanjkanje vode čutili dve tretjini prebivalstva. Količine vode za namakanje kmetijskih površin bodo vedno bolj omejene, še večje pomanjkanje vodnih virov pa bodo povzročile podnebne spremembe.
Svet prihodnosti krvavo zaznamovan z vodo
Ker se države v razvoju in države tretjega sveta soočajo z nenadzorovano rastjo prebivalstva, svoj delež pa puščajo tudi klimatske spremembe, je ta črni scenarij po mnenju ameriških varnostnih služb domala neizbežen, poroča APTN.
"Sicer ocenjujemo, da v naslednjih desetih letih ne bo prišlo do vojn med državami, ki bi bile povezane z vodo, a ocenjujemo, da bo zaradi akutnega problema pomanjkanja vode po tem času voda lahko sprožila konflikte,“ piše v poročilu varnostnih služb. Kot predvidevajo, bi se lahko stanje najbolj zaostrilo po letu 2022, voda pa bo tako orožje vojnega kolesja kot tudi orodje terorizma, najhuje pa bodo posledice čutili ljudje v južni Aziji, na Bližnjem vzhodu in severu Afrike.
Izsledki, zbrani v Nacionalni oceni varnosti, so plod raziskovalnega dela in študij varnostnih služb, po naročilu državne sekretarke Hillary Rodham Clinton pa so bili Beli hiši na voljo že lansko jesen. Na eni strani je svet priča vse pogostejšim poplavam, drugod ljudi pesti suša, vsepovsod pa se slabša kakovost pitne vode. Narašča revščina, večajo se družbena trenja, politika pa ne more držati vajeti trdno v rokah v marsikaterih, zaradi ujm ali pomanjkanja najosnovnejšega – pitne vode – destabiliziranih državah.
Prav ta zlovešča napoved je poslanica letošnjega Svetovnega dneva voda. Clintonova je tako predstavila osnutek ameriškega partnerstva za varstvo voda, pri katerem bi prizadetim s strokovnim znanjem in tehnologijo lajšali težave, povezane z vodooskrbo, poroča APTN.
MZZ: Slovenci se zavedamo pomena vode
Pravico do varne pitne vode in sanitarij priznava več resolucij Združenih narodov in Slovenija je ena izmed vodilnih držav pri podpori in promociji teh mednarodnih prizadevanj, so ob današnjem svetovnem dnevu voda poudarili na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer se zavedajo, da postaja oskrba z vodo zelo pomembna zunanjepolitična agenda.
Čeprav je voda obnovljiv naravni vir, ni neomejen. Na povečanje porabe vode vplivajo rast števila prebivalstva, naraščajoča urbanizacija ter posledično večja raba vode v kmetijstvu, industriji in pri pridobivanju energije. Na drugi strani se razpoložljivi vodni viri zmanjšujejo zaradi učinkov podnebnih sprememb, onesnaževanja in degradacije okolja.
"Kljub temu da je bil pred nekaj tedni dosežen eden od razvojnih ciljev tisočletja, zmanjšanje števila ljudi brez trajnostnega dostopa do pitne vode za polovico, brez dostopa do pitne vode še zmeraj ostaja 11 odstotkov svetovnega prebivalstva," so še poudarili na ministrstvu.
Voda je lahko na eni strani vir konflikta, na drugi pa priložnost za produktivno regionalno sodelovanje, kar je slovenska delegacija izpostavila na letošnjem Svetovnem forumu za vodo v Marseillu.
"Če želimo nahraniti svetovno prebivalstvo, so nujni ukrepi za preusmeritev obstoječe prakse pri pridelavi hrane v zaščito vodnih virov, racionalizacijo porabe vode in zmanjševanje razsipavanja s hrano. Za doseganje teh ciljev so potrebne rešitve v celotni verigi pridelovanja hrane," so še poudarili na zunanjem ministrstvu.
Suše in pomanjkanje vode pestijo tudi Slovence
Suša vsak dan bolj zarezuje tudi v naš vsakdan. Lokalni vodni viri so marsikje že presahnili, tudi nekateri večji, kot je rižanski, ne zagotavljajo več dovolj vode za svoje uporabnike, zato jo morajo dokupovati drugod.
Ker nismo bili deležni obilnih padavin že od lanskega leta, bijejo slovenske hidroelektrarne dobesedno plat zvona. Novembra in decembra so zaradi nizkega vodostaja rek proizvedle le pol toliko elektrike kot v istih mesecih leto prej, januarja in februarja pa 40 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. In ker v hribih letos ni bilo dosti snega, se bo stanje še slabšalo.
Še usodnejša je letošnja suša za kmetijstvo. Za zdaj uničuje pridelke zlasti v Istri, z zamikom pa se bodo njeni pogubni učinki poznali tudi drugod. In vse to bomo z zamikom občutili vsi: z višjimi cenami elektrike in hrane. Ker večina ljudi ne skrbi več za pridelavo lastne hrane, se tudi pomena te povezave ne zaveda več. Kar pa seveda ne pomeni, da ta povezava slabi.
Ekoloških in okolju prijaznejših rešitev je več – zmanjšati ali kar odpraviti je potrebno onesnaževanje pitne vode, povečati rabo reciklirane vode (v industriji, kmetijstvu in gospodinjstvih), zmanjšati izgube vode v vodovodnih sistemih, potratnost pri rabi vode, odmetavanje hrane v smeti, s katero odvržemo tudi veliko vode, zmanjšati delež živalske hrane, katere pridelava terja več vode kot rastlinska. Poleg ogljičnega moramo zmanjšati tudi vodni odtis.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.