Ne začasnim sodnikom

Ustavna komisija na seji ni podprla vladnega predloga ustavnih sprememb, po katerem bi bili zaradi odpravljanja sodnih zaostankov lahko izvoljeni tudi sodniki z začasnim petletnim mandatom. O predlogu za začetek ustavnorevizijskega postopka bo odločal še državni zbor, ki pa bo zaradi nezadostne podpore med poslanci postopek najverjetneje ustavil.

Vladni predlog ustavnih sprememb predvideva, da bi bili za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni tudi sodniki z začasnim mandatom. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona predvideva nov 129.a člen ustave. Besedilo novega člena predvideva, da so za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni sodniki za dobo petih let.

Predlog je predstavil pravosodni minister Lovro Šturm, ki je zagotovil, da sprememba ne bi posegla v ustavno ureditev trajnega sodniška mandata, ki zagotavlja neodvisnost sodnikov. Imenovanje sodnikov za določen čas za dobo petih let bi bila izjema od tega temeljnega načela in bi bila mogoča le, če se ne more zagotoviti pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Ker gre pri odpravi sodnih zaostankov za začasno potrebo po povečanju sodniških mest, je nujna vzpostavitev instituta, ki omogoča opravljanje sodniške službe le za določen čas. To pa je dejansko mogoče doseči le s spremembo ustave, meni Šturm. Predvidena sprememba ne posega v neodvisnost sodstva, saj trajanje sodniške funkcije ni vezano na primer na institut "poskusnega sodnika". Predvideno je še dodatno varovanje načela neodvisnosti takega sodnika, saj ima sodnik, ki je bil izvoljen za dobo petih let, prednost pri izboru med kandidati, ki še ne opravljajo sodniške funkcije.

Predlog sicer ohranja temeljno načelo, da tudi sodnike z omejenim mandatom voli državni zbor na predlog sodnega sveta, vendar pa poenostavlja postopek pri morebitnem kandidiranju sodnika, ki je bil izvoljen za dobo petih let. Če namreč tak kandidat kandidira na prosto sodniško mesto, ga sodni svet tudi neposredno imenuje na razpisano sodniško mesto.

Vladni predlog spremembe ustave je preučila strokovna skupina ustavne komisije, ki ocenjuje, da ni sprejemljiv. Po mnenju člana strokovne skupine Lojzeta Udeta zaradi trenutnih težav s sodnimi zaostanki ne kaže spremeniti ustave. Uvedba instituta sodnika z omejenim mandatom bi uveljavila sporno "dvojnost" sodnikov, zato pri sodniku z omejenim mandatom ne bi bilo enako trdnih zagotovil za njegovo neodvisnost kot pri sodnikih s trajnim mandatom. V vsakem primeru bi uveljavitev instituta sodnika z omejenim mandatom pripeljala do sodnikov dveh vrst.

Zastavlja se tudi vprašanje imenovanja na razpisano mesto, če kandidira več sodnikov z omejenim mandatom na eno oziroma omejeno število prostih mest in se med njimi opravi izbira. Če bi ustava dopuščala sodnike s trajnim in omejenim mandatom, bi bilo vsekakor treba zagotoviti vsaj enak način imenovanja sodnikov s strani sodnega sveta, izhaja iz stališča strokovne skupine.

Iste cilje, ki naj bi jih zagotovil institut sodnika z omejenim mandatom, je mogoče doseči tudi z drugimi sredstvi in zakonodajnimi rešitvami. Tako bi bilo treba zasesti vsa sedaj prosta delovna mesta sodnikov in po potrebi sistemizirati nova sodniška mesta ter na sodiščih zaposliti potrebno število strokovnih sodelavcev in sodnih pomočnikov. Zlasti pa bi bilo treba zakonsko urediti možnost začasne prerazporeditve sodnikov v državi na sodišča, na katerih bi se nakopičili zaostanki, je prepričana strokovna skupina, v kateri poleg Udeta sodeluje še Tone Jerovšek.

Stališču vlade so sledili v koalicijskih SDS in NSi, večino ostalih poslanskih skupin pa je prepričalo mnenje strokovne skupine. Tako je bil predlog za začetek postopka za spremembo ustave podprt z devetimi glasovi (proti so glasovali štirje), kar je zaradi potrebne dvotretjinske večine na komisiji bilo premalo.