Kavčič naj bi v zasebni kliniki delal občutno več, kot bi smel

Izredni strokovni nadzor na ortopedskem oddelku bolnišnice, ki ga je bolnišnica predstavila na nedavni novinarski konferenci, je pokazal, da je Gregor Kavčič predvsem paciente, kjer ni bilo mogoče pričakovati večjih zapletov, iz bolnišnice preusmerjal v zasebno kliniko Arbor Mea, kjer je operiral. Vodstvo mu je zato odpovedalo pogodbo o zaposlitvi, primer pa predalo policiji.

Kavčič očitke zavrača in pravi, da je imel za operiranje v zasebni kliniki dovoljenje bolnišnice. A kot danes navaja portal Necenzurirano, je v zasebni kliniki opravil bistveno več operacij, kot bi jih smel glede na dovoljenje. V bolnišnici so mu namreč dovolili, da v zasebni kliniki preživi največ uro in pol na teden oz. šest ur na mesec, dejansko pa je delal vsaj petkrat toliko, in sicer vsaj osem ur na teden. To je za portal povedal lastnik Arbor Mee Vladimir Seneković.

Obenem pa je Kavčič v bolnišnici po navedbah portala naredil manj, kot bi lahko v skladu z dogovorom z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Bolnišnica mu je soglasje za delo pri zasebniku pred prejšnji mesec odvzela zaradi nedoseganja rednega bolnišničnega programa operacij in odklanjanja dodatnega dela v bolnišnici.

Da v zasebni kliniki operira več, kot bi smel, sicer v bolnišnici do odreditve nadzora niso mogli uradno vedeti, saj v evidencah ZZZS ni podatka, da bi sploh kdaj operiral v Arbor Mei, dodaja portal. Klinika namreč podatkov o Kavčičevem dodatnem delu ni sporočala ZZZS, kjer te evidence javno objavljajo.

Senekoviću se to ne zdi sporno. Kot je dejal, je namreč Kavčič pri pacientih, ki jih je operiral, na odpustnicah naveden kot operater, podpisani pa so na odpustnicah zdravniki, ki so pacienta dejansko odpustili z oddelka.

Drugačnega mnenja so na ZZZS, kjer v omenjenem primeru poteka nadzor. Četudi bi operacijo izvedlo več zdravnikov, kot je bilo to v primeru Kavčiča, bi se morali v sistemu zabeležiti vsi, so navedli za portal.

ZZZS je sicer v konkretni zadevi uvedla nadzor, ki še poteka. Dokler ne bo končan, pa konkretnega primera ne morejo komentirati, so zapisali v odzivu za STA.

Dodatno sicer navajajo, da je v skladu z zadnjimi spremembami zakona o zdravstveni dejavnosti naloga vodstva javnega zdravstvenega zavoda tudi merjenje delovnih obremenitev. Tako mora zavod pripravljati mesečno analizo dnevne delovne obremenitve in o ugotovitvah, zlasti glede obsega opravljenih storitev po posameznem zdravstvenem delavcu in zdravstvenem sodelavcu posamezne organizacijske enote, poročati svetu zavoda in ministrstvu za zdravje. Omenjena obveznost velja tudi za koncesionarja oziroma zdravstvene delavce, ki pri njem opravljajo koncesijsko dejavnost, so zapisali.

"Spremljanje in merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev je torej predvsem naloga delodajalcev kot eno izmed orodij za uspešno vodenje in organizacijo dela. Izvorno gre torej za vodenje evidenc pri izvajalcih zdravstvenih storitev", so dodali.

Na vprašanje, ali je nesporočanje podatkov o operacijah zdravnikov v zasebnih ambulantah ZZZS splošen pojav ali gre zgolj za osamljen primer, pa niso odgovorili.

Direktor Arbor mee Vladimir Senekovič je dodatno za STA pojasnil, je imel Kavčič v novomeški bolnišnici "res izrazito dolgo čakalno vrsto", zato je prišel k njim in zaprosil za dodatno delo, s katerim bi predvsem skrajšal čakalno vrsto za operacije, ki jih opravlja, in s tem pomagal čim več ljudem. Zato so z njim podpisali pogodbo in je začel delo. Opravil je 150 operacij endoprotez in s tem pomembno skrajšal čakalno vrsto za tovrstne operacije.

Senekovič je zagotovil, da je Kavčič pri njih opravljal enako težke operacije, kot v novomeški bolnišnici, "zato je govorjenje o tem, da je pri nas opravljal lažje operacije, povsem neobjektivno". "Tudi govorjenje, da je umetno podaljšal čakalno vrsto, je brez objektivne osnove - čakalno vrsto za operacije endoprotez je s svojim delom krajšal, ne pa daljšal," je zapisal. Gre sicer za enega najboljših ortopedskih kirurgov pri nas, je dodal, zato se mu zdi neverjetno, da so se mu novomeški bolnišnici odpovedali s takšno lahkoto.

Glede očitkov, da naj bi Kavčič nagovarjal paciente, da opravijo operacijo v Arbor mei, pa Senekovič pravi, da mora po zakonu o pacientovih pravicah vsak zdravnik pacientu v okviru zakonsko določene pojasnilne dolžnosti povedati, kje lahko pride prej do zdravstvene storitve, ki jo potrebuje. "In tako je ravnal tudi dr. Kavčič," je v odzivu dodal direktor klinike.

V Arbor mei sicer po njegovih navedbah dela pet redno zaposlenih kirurgov, pet kirurgov je pri njih delno redno zaposlenih, štirje kirurgi in trije anesteziologi so t. i. svobodni zdravniki, ki opravljajo delo za več izvajalcev zdravstvene dejavnosti, osem kirurgov in pet anesteziologov pa je pogodbenih iz javnih zavodov. "Vsi ti imajo dovoljenja za delo pri nas in imamo vse formalno pravno urejeno," je zagotovil.

Klinika je po navedbah Senekoviča koncesijska bolnišnica, njeno delo je področje ortopedije in travmatologije. Storitve izvajajo glede na vladno uredbo, ki jim dovoljuje delo in plačilo po t. i. realizaciji za vse operacije, za katere so dolge čakalne dobe. "Torej toliko teh operacij, kot jih naredimo, dobimo s strani ZZZS tudi plačanih," je še zapisal.

Z rezultati izrednega nadzora nad ravnanji vodje oddelka za ortopedsko kirurgijo se je v sredo seznanil tudi svet zavoda.

Člani sveta so se na seji obsodili Kavčičeva ravnanja in podprli ukrepe vodstva bolnišnice, vključno z odstopom ugotovljenih nepravilnosti pristojnim organom, pregledom čakalnega seznama ter izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi Kavčiču in odgovorni medicinski sestri oddelka Driti Mustafai.

"Svet zavoda, v katerem so člani predstavniki ustanoviteljev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacientov in delavcev bolnišnice, je sporno prakso obsodil kot moralno nesprejemljivo, škodljivo za bolnišnico in paciente ter izrazili vso podporo vodstvu za pogum in izvedbo aktivnosti ter vseh ukrepov zoper nesprejemljivo, nedopustno in škodljivo prakso, ki se je odkrila v bolnišnici. Temu stališču so se pridružili tudi prisotni predstavniki sindikatov v bolnišnici," so sporočili.

V razpravi so člani poudarili tudi sporočilo pacientom, naj pri izbiri izvajalca operativnih storitev previdno premislijo tudi o obravnavi potencialnih zapletov po operaciji, saj je javni zdravstveni sistem zagotovo bolje in širše podprt z različnimi strokami, ki se v primerih zapletov povezujejo in sodelujejo, vse v korist kakovostne in strokovne obravnave pacientov, so še sporočili.