Pogajanja o nedeljskem dodatku so trajala leto dni. 15. julija so se predstavniki delojemalcev in delodajalcev dogovorili za 65 odstotni dodatek, v prihodnjem letu pa bodo zaposleni v trgovinah, ne glede na izid referenduma, za delo ob nedeljah prejemali dodatek v višini 75 odstotkov.
Pri zbiranju podpisov za trgovinski referendum je veliko vlogo odigrala tudi Zveza svobodnih sindikatov, ki se je aktivno vključila v akcijo. Predsednik Zveze Dušan Semolič je obiskoval stojnice pred upravnimi enotami po vsej državi in opozarjal na problem nedeljskega dela.
Predstavniki sindikata so nato 7. julija predsedniku državnega zbora Pahorju predali 47.000 podpisov. V sindikatu so sicer predlagali, da bi volilci o nedeljskem obratovalnem času odločali že prvo nedeljo v septembru. Vendar so v državnem zboru odločili, da je ta datum zaradi poletnih dopustov in sodnih počitnic neprimeren. Pahor je za dan referenduma določil 21. september.
In naj še enkrat spomnimo - referendumsko vprašanje se glasi:
Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembah zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte, največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?
Nedeljsko delo ostaja
O referendumu o obratovalnem času trgovin smo se pogovarjali s sekretarjem Sindikata delavcev trgovine Ladislavom Kalužo in Jožetom Kovačem, z Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici.
G. Kaluža, julija ste izpogajali višji dodatek za nedeljsko delo, kljub temu vztrajate pri referendumu, ta bo 21. septembra. Zakaj?
Ves čas smo se zavzemali,da bi bilo nedeljsko delo bolje plačano, kajti nedeljsko delo še vedno ostaja. Naša aktivnost za omejevanje obratovanja ob nedeljah ne pomeni izključno omejitve obratovanja ob nedeljah, in tudi naše referendumske aktivnosti so usmerjene na to, da bi se delo ob nedeljah zmanjšalo na nujno možno raven. Nekaj delavcev v trgovinah bo vedno delalo, za te smo si vseskozi prizadevali za večje plačilo, kot imajo to urejeno v sosednjih evropskih državah, kjer je obratovanje ob nedeljah v glavnem prepovedano oziroma je uzakonjeno, da so trgovine takrat zaprte. Za tisti del, ko pa delavci trgovci, zlasti trgovke, delajo, pa so dodatki za nedeljsko delo ali za delo ob manj ugodnem delovnem času mnogo večji kot so bili doslej pri nas.
G. Kovač, predstavniki delodajalcev ste sprva vztrajali, da na več kot 60 odstotkov dodatka ne boste pristali, nato pa ste, kljub temu da je sindikat že imel dovolj podpisov za referendum, vseeno pristali na višji dodatek. Kako to?
Mi smo bili od vsega začetka resen partner v socialnem dialogu in nismo spreminjali svojih stališč, normalno pa je, da smo si pustili nekaj prostora. Morate pa vedeti, da je zdaj trgovina tista dejavnost v okviru gospodarstva, ki ima daleč najvišje dodatke za nedeljsko delo in da v Sloveniji dela preko 100.00 ljudi ob nedeljah, natančneje 123.000, trgovcev pa je 17.000, to pomeni, da jih je nekaj nad 10 odstotkov in zdaj bodo ti delavci neprimerno bolje plačani za nedeljsko delo kot pa vsi ostali.
Kaj pravite na to, g. Kaluža?
To res ni veliko v primerjavi s sosednjimi državami in evropskimi izkušnjami, vendar pa bomo na področju plačne politike za delo v manj ugodnem delovnem času tudi v prihodnje poskušali doseči višje dodatke. Bi pa še pripomnil k tej številki, res je, da po nekaterih anketah dela v Sloveniji ob nedeljah 123.000 zaposlenih, vendar so tu vključeni tudi individualni kmetijski proizvajalci, tako da je te stvari treba ločiti. Delavcev v mezdnem odnosu, ki delajo ob nedeljah, je približno 80.000 do 85.000.
Veliki trgovci so napovedali, da bodo v primeru zaprtja trgovin ob nedeljah odpuščali - v Sparu 150 oziroma še več ljudi, v Mercatorju celo okrog 500. Se ne bojite za usodo delavcev? G. Kaluža?
Že nekaj časa je to za nas grožnja in na nek način smo presenečeni, da v tem trenutku že točno vedo kakšne so številke za dve leti vnaprej, medtem ko jih posamezni trgovci doslej niso znali napovedati za eno leto vnaprej. Menimo, da te številke niso ravno točne. Iz izkušenj kršitve delovnega časa in možnosti nedeljskega počitka, bo treba nekatere delavce prerazporediti. Mogoče bo v posameznih okoljih zmanjkalo ur, vendar jih bo treba prerazporediti v trgovinah, kjer delavcem ni omogočeno koriščenje letnega dopusta in tudi nedeljskega počitka.
G. Kovač, so to res le grožnje, ali pa bodo morali lastniki odpuščati?
Samo en izračun: imamo 54 nedelj krat število zaposlenih, ki delajo ob nedeljah, in te pomnožimo s številom ur, tako dobimo fond ur in če tega fonda ur ni, je normalno potrebno manj delavcev, in to se bo gotovo zgodilo. To je računica na fond ur.
Po toči je prepozno zvoniti, toda, ali bi se vendarle lahko izognili referendumu in tako privarčevali dobre pol milijarde davkoplačevalskega denarja? G. Kovač?
Tak je tudi bil v izhodišču naš osnovni namen v socialnem dialogu, vendar pa se je žal spremenil v zaprtje, ne pa v dodatke za boljše plačilo za delo ob nedeljah.
G. Kaluža, seveda ste prepričani, da bo referendum uspel, pa vendar, kaj če se slučajno zgodi, da ne bi, kaj potem? Kaj boste storili?
Odkrito moram povedati, da bomo v sindikatu delavcev v trgovinah Slovenije v teh preostalih dneh do 21. septembra storili vse, da bi referendum uspel. Poskušali bomo prepričati tudi tisti del potrošnikov, ki se z nami še ne strinja, da razmislijo o solidarnosti in da opustijo tiste nedelje, ki niso potrebne za nakupe, saj bo še vedno odprtih nekaj trgovin za nujne potrebe. Vedeti je treba, da delo v trgovinah ni nujno potrebno delo, to je samo delo v korist dobička in kapitala. Ljudje naj malo razmislijo tudi o kvaliteti življenja, naj razmišljajo tudi o zanamcih. Mislimo, da jih bomo na ta način uspeli prepričati, da se odrečejo tem nepotrebnim nedeljskim nakupom.
Se pravi, da ste prepričani v uspeh?
Upam vanj.
G. Kovač?
Jaz bi bil zadovoljen, če ne bi uspel. Odločitev o obratovalnem času pa bi morali prepustiti trgovcem, ne pa neki spolitizirani ideji.