'Nedomoljubna nesramnost' ali prenos in slabo črpanje sredstev?

Sindikat kulture in narave Slovenije – Glosa je predlagani rebalans proračuna za letošnje leto, ki ga je na nedeljski dopisni seji sprejela vlada, v delu, ki se nanaša na kulturo, označil za nedomoljubno nesramnost. Kot so zapisali v odzivu, je slovenska kultura namesto večjega kosa pogače dobila osem milijonov manj: "Predlagane spremembe največje znižanje predvidevajo pri programih v kulturi in medijih, pri čemer je predvidenih nekaj več kot 1,5 milijona manj za založništvo in skoraj dva milijona evrov manj za umetnostne programe. Sledita varstvo kulturne dediščine ter arhivska in knjižnična dejavnost, kjer je predvidenih za 2,3 milijona sredstev manj od sprejetega proračuna."

Na ministrstvu za kulturo pa vztrajajo – informacijo o osmih milijonih evrov je treba "brati vsebinsko, s temeljito analizo podatkov, ne kar čez palec". Ker da v resnici torej ne gre za tako obsežno krčenje sredstev, ampak za prenos kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti. Vzroki so različni, med njimi pa seveda tudi pandemija koronavirusa, zaradi katere so se postopki tako zavlekli, da se črpanja sredstev ni zgodilo.

"Razlogi za manjše črpanje evropskih kohezijskih sredstev v letu 2020 so predvsem v uveljavitvi ukrepov in so zaradi novih okoliščin ob razglasitvi pandemije narekovali zadržanje izvrševanja proračuna (javni razpis Slovenščina v digitalnem okolju) ter posledic same krize, ki so med drugim terjale podaljšanje postopkov izbora v prid potencialnim prijaviteljem kot npr. podaljšanje obdobja objave javnega razpisa JR CzK 2020 in podaljšanje upravičenosti stroškov na določenih projektih, za katere so zaprosili sami upravičenci (JR Nove karierne perspektive, JR Podporno okolje ...)," razlagajo na ministrstvu.

Nepočrpana sredstva?

Vprašanje pa očitno je, kaj se pri nas dogaja na področju založništva. Na kulturnem ministrstvu namreč pravijo: "V zvezi s krčenjem sredstev za založništvo se je pa treba obrniti na direktorico Javne agencije za knjigo RS Renato Zamida in jo vprašati, zakaj agenciji ni uspelo počrpati predvidenih 1,5 milijona evrov iz državnega proračuna za leto 2020, ki se zdaj prenašajo v naslednje leto."

Del predvidenih, a tudi letos neizkoriščenih sredstev pripada dvema projektoma, katerih upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev je Javna agencija za knjigo – JAK,  dodajajo. "JAK kot upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev že od leta 2017 pripravlja dva projekta, in sicer projekt PN. 3.2 Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu (v skupni vrednosti projekta 4,5 milijona evrov) ter PN 3.1. Blagovne znamke na področju knjige (v skupni vrednosti projekta 1,32 milijona evrov). Za slednjega JAK kljub usmeritvam ministrstva (zadnjič posredovane na JAK v januarju 2019) še vedno ni uspela ustrezno pripraviti vloge za Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), medtem ko za projekt PN. 3.2 Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu še vedno pripravlja dokumentacijo na osnovi že večkrat posredovanih pripomb SVRK (zadnjič posredovane 15. 5. 2020). Šele potrjena vloga z ustrezno pripravljeno dokumentacijo je podlaga za sklenitev pogodbe in posledično temu črpanje, kar pa v tem letu zaradi časovnih zamud ni več izvedljivo," pravijo in JAK očitajo neaktivnost, določene zamude pri izvajanju nalog in črpanju kohezijskih sredstev pa so se po njihovem dogajale tudi v Službi za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem ministrstva za kulturo, "zaradi česar je minister že ukrepal in sprožil postopek za zamenjavo vodje omenjene službe".

Na Jaku so v odzivu zapisali, da sicer o rebalansu in njegovem vplivu na proračun Jak s strani ustanovitelja še niso uradno obveščeni. So se pa odzvali na izjave o kohezijskih operacijah. Kot so pojasnili, potrditev operacije in podpis pogodbe šele omogočata črpanje kohezijskih sredstev, do izdaje odločitve o podpori oziroma podpisa pogodb pa še ni prišlo, zato se sredstva prenašajo.

Pri dejavnostih, ki vodijo do potrditve operacij, je glavni tako imenovani posredniški organ - to je ministrstvo za kulturo. Ker ima ministrstvo ta status, ima tudi službo za kohezijsko politiko, ki naj bi nudila podporo in pomoč pri pripravi in potrjevanju operacij s področja kulture. "Vodja neposredne potrditve operacije je torej na ministrstvu za kulturo, ne na Jaku," so opomnili.

Jak brez posredniškega organa, ki je ministrstvo, tako ne vlaga dokumentacije na SVRK, niti ne vodi neposrednih pogovorov s SVRK. "Dokumentacija je že več kot dve leti v konstantnem usklajevanju in v nobenem trenutku delo na teh projektih ni mirovalo," so zatrdili. Dodali so, da so bila navodila in usmeritve, ki so v vmesnem obdobju prihajala do javne agencije, "pogosto napačna, zavajajoča ali pa jih ni bilo, sestanki pa so večkrat potekali le med ministrstvom in SVRK, brez vključenosti Jaka".

Pri pripravi dokumentacije za oba projekta, Slovenija, osrednja gostja sejma v Frankfurtu in Blagovne znamke na področju knjige, so si sicer na Jaku vseskozi prizadevali, da bi prek izvajanja razpisov čim več sredstev obeh operacij prišlo neposredno do deležnikov s področja knjige, "in ravno pri izvajanju razpisov imamo kot upravičenec številne omejitve, ki jih posredniški organ nima".

Kazanje s prstom na Jak se jim tako zdi popolnoma zgrešeno in v neskladju s sodelovanjem med prizadevnimi posamezniki v strokovnih službah obeh institucij, ki so si in si bodo še naprej prizadevali za uspešno potrditev operacij - ne le teh dveh, temveč tudi prihodnjih. "Zato se sprašujemo tudi, kdo na ministrstvu za kulturo je tak odziv za javnost pravzaprav pripravil," so na Jaku še zapisali v odzivu.

"Brez kulture in znanosti bomo životarili, ne živeli"

Na dogajanje pa so se odzvali tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Kot pravijo, nasprotujejo vladni nameri, da se z rebalansom proračuna za leto 2020 kulturi in raziskovalni dejavnosti zmanjša sredstva. "Ne gre le za povsem nerazumno ravnanje; gre tudi za sramoten dokaz nerazumevanja družbenega pomena kulture pri političnih odločevalcih," so zapisali.

Spomnili so, da so se sredstva za kulturo še pred epidemijo večinoma zniževala, posledično, ob zgolj redkih izjemah, pa prav tako ni bilo sredstev za vlaganja v dotrajane objekte, v nove prostore, v infrastrukturo, za širitev programov. Proračunska sredstva zavodom s področja kulture pa niso sledila niti dogovorjenemu zvišanju plač v javnem sektorju, kar je životarjenje kulturnih zavodov še poglobilo, so navedli v Sviz.

Z epidemijo oziroma z omejitvami, ki so veljale in še veljajo za stike med ljudmi, pa so se glasbeni in gledališki dejavnosti, galerijam in muzejem ter še posebej nevladnim organizacijam na področju kulture finančne razmere še dodatno poslabšale. Kot so navedli v Sviz, se je prav tako velik del samostojnih kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev zaradi zmanjšanih aktivnosti znašel na robu preživetja.

V Svizu ne verjamejo "v naivnost političnih odločevalcev in tega, da jim ni v celoti jasno, da mačehovski odnos do kulture in kulturnih industrij, z dolgotrajnim in celo sistematičnim zniževanjem sredstev, ne bo imel večplastnih negativnih posledic za skupno življenje državljank in državljanov Slovenije".

"Države, ki razumejo, da kultura – tj. umetniško ustvarjanje in kulturna dediščina – vsakič znova proizvaja nujno potrebno refleksijo časa, ki ga živimo, in ki razumejo, da je kultura bistveni del kakovosti naših življenj, so v času omejitev družbenega življenja, torej v času epidemije, sredstva za kulturo povečala," pravijo in pri tem izpostavljajo Nemčijo.

Znižanje sredstev tako ocenjujejo kot nerazumno in zato zahtevajo, da vlada iz načrta rebalansa umakne napovedana znižanja. Ukrepanje zdaj pričakujejo tudi od poslank in poslancev ter šolskega ministrstva. Poslance sindikat tako poziva, da se zoperstavijo in "glasujejo proti nesprejemljivi politiki vlade na področju kulture ter si raje prizadevajo slediti dobrim praksam večine držav EU, ki umetnosti in kulturi ter kulturnim industrijam v svojih proračunih namenjajo dodatna sredstva - ne le za preživetje, ampak tudi za razvoj in s pogledom v prihodnost".

Sindikat sicer prav tako nasprotuje nameri vlade, da bi znižala sredstva raziskovalni dejavnosti.