Vodja tožilstva zavrnila nadzor

V pisarni generalne državne tožilke Barbare Brezigar so se odzvali na vprašanja in kritike s strani stranke Zares, ki zahteva jasna pojasnila glede uvedbe kazenskega pregona zoper finskega novinarja in avtorja oddaje finske televizije o Patrii Magnusa Berglunda. Novinar naj bi bil osumljen storitve dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, storjenih na škodo nekdanjega premierja Janeza Janše.

Tožilstvo upošteva zakon

"Državni tožilci sprejemajo svoje odločitve po strokovnih kriterijih in ne političnih preferencah. Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS verjamemo, da je državni tožilec z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je v konkretni zadevi sprejel odločitev o začetku kazenskega postopka, ravnal v celoti profesionalno,“ so še dejali o postopku zoper Berglunda.

Uvedli nadzor zaradi suma nepravilnosti

Pravosodni nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani bo opravljen nad poslovanjem tožilstva v vseh zadevah od 1. januarja 2008 do 2. septembra 2009, je dejal pravosodni minister Aleš Zalar. Dodal je, da je nadzorna skupina danes na omenjenem tožilstvu hotela pričeti z izvajanjem nadzora, vendar ga je vodja tožilstva zavrnila.
Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci, želi ministrstvo pregledati pravilnost in pravočasnost opravljanja zadev državnotožilske uprave, ne želi pa si privzemati pristojnosti v zvezi s pravilnostjo odločitev, ki ji sprejemajo tožilci.

Izredni pravosodni nadzor so po njegovih besedah na ministrstvu uvedli, ker iz odgovorov generalne državne tožilke Barbare Brezigar na poslansko vprašanje Cvetke Zalokar Oražem glede kazenskega pregona tožilstva zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda izhaja domneva možnih hujših nepravilnosti pri opravljanju zadev državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

Brezigarjeva ne pozna vloge DZ

"Ton in pojasnila, s katerimi je Barbara Brezigar nastopila na sredinem odboru za notranjo politiko, jasno kažejo, da Brezigarjeva ne pozna vloge DZ," je na danes ocenila Cveta Zalokar Oražem. Po njenem mnenju imajo poslanci dolžnost, da postavljajo vprašanja. "In to na njeni strani očitno povzroča veliko skrbi in nejevolje," je dejala.

V poslanski skupini Zares se jim zdi, da problematiziranje vprašanj, ki jih dajejo poslanci, ne more pomeniti pritiskov na tožilstvo in tožilce. Ob tem je opozorila, da je bila v preteklem mandatu ustanovljena "celo preiskovalna komisija, ki je preiskovala delo tožilcev. Čudi nas, da v tem primeru generalna državna tožilka Brezigarjeva ni čutila nikakršne potrebe, da morda zaščiti tožilce ali izrazi vsaj pomislek, da gre za pritisk na tožilce," je dejala. Vprašala se je, ali je Brezigarjevo mogoče tako ravnala zato, ker je bila "preiskava v interesu opcije, za katero je že večkrat kandidirala".

Javno vprašanje ne pomeni pritiska

Po mnenju Zalokar Oražmove za pritisk na delo tožilcev ne more iti niti pri javnem vprašanju, ki ga je stranka postavila Brezigarjevi v zvezi z uvedbo kazenskega postopka zoper Berglunda. "Takšno vprašanje bomo postavili vedno, ko bo šlo za posege v svobodo medijev," je dejala in dodala, da so v stranki na "tej točki občutljivi". V zvezi z omenjenim vprašanjem je sicer pojasnila, da so v poslanski skupini del odgovorov prejeli, niso pa prejeli odgovora na tisti del vprašanja, ki govori o tem, ali ima tožilstvo, "na tako občutljivem področju, ko gre za obrekovanje javnih funkcionarjev in vstopanje javnega tožilstva v njihovo bran", izdelane kakšne kriterije.

Glede internega nadzora, ki ga je na tožilstvu uvedla Barbara Brezigar, ker naj bi ena izmed poslanskih skupin dobila dokumente iz spisa tožilstva, je Zalokar Oražmova dejala, da v poslanski skupini Zaresa nimajo dokumentov iz spisa, prav tako jih nikoli niso imeli. So pa potem, ko so Brezigarjevi postavili javno vprašanje glede pregona Berglunda, prejeli več anonimk, med katerimi je ena govorila tudi o tem, da naj bi ljubljansko okrožno tožilstvo sprva zavrglo pregon zoper novinarja, je še pojasnila.

Vprašanje generalni državni tožilki

Kot je znano, je v  sredo na odboru za notranjo politiko potekala razprava o delu državnega tožilstva, razprava pa ni mogla tudi mimo afere Patria. Poslanko Zaresa Cveto Zalokar Oražem je zanimalo, zakaj je tožilstvo uvedlo kazenski pregon zoper finskega novinarja. Predstavniki tožilstva so ji pojasnili, da je bil pregon uveden zato, ker obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. O tem, ali dejansko obstaja, pa bo, kot so pojasnili, tako ali tako "odločalo sodišče in ne politika". 

V Zaresu so pred dnevi na generalno državno tožilstvo Barbaro Brezigar naslovili vprašenje, kakšni so razlogi, da Slovenija kazensko preganja finskega novinarja. Ker od Brezigarjeve niso dobili odgovora, so vprašanje naslovili še na Aleša Zalarja, da kot pristojni minister to zahteva od generalne tožilke. V Zaresu namreč pravijo, da namesto, "da bi generalna državna tožilka odgovorila na naše vprašanje, nas je obtožila za poskus demontaže tožilstva in vprašanje okarakterizirala kot grob in primitiven pritisk na državno tožilstvo."