Nedotakljive javne plače

Nekdanji minister za notranje zadeve in član predsedstva SD Rado Bohinc meni, da je Slovenija glede uvajanja novega sistema plač v javnem sektorju "na najnižji točki po letu 2002", ko je bil sprejet zakon o sistemu plač v javnem sektorju. "Potreben je temeljit zasuk v pristopu," je na današnji novinarski konferenci poudaril dejal Bohinc.

Bohinc meni, da je "v temelju zgrešeno izhodišče" plačne reforme, po katerem naj se plače v javnem sektorju znižajo, že desetletja uveljavljena pravica dodatka na delovno dobo naj se zniža ali celo odpravi kar brez kolektivnih pogajanj, plače enemu delu zaposlenih pa se lahko povečajo le, če se njihovim sodelavcem znižajo.

"Plačni sistem je treba uveljavljati hkratno in naenkrat za vse dele javnega sektorja," je prepričan Bohinc. Dosledno je treba vztrajati pri zakonski določbi, usklajeni s socialnimi partnerji, da se zaradi uveljavitve plačnega sistema nikomur plača ne zmanjša. "Plačna nesorazmerja se lahko odpravljajo le z zadrževanjem povečevanja plač," meni Bohinc.

Po njegovi oceni je nujno povrniti zaupanje v socialno partnerstvo in vložiti vso energijo v končno uskladitev kolektivnih pogodb za javni sektor, kar je pogoj za začetek uporabe novega plačnega sistema, pri pogajanjih pa naj bi upoštevali izračune spremenjenih davčnih stopenj na neto plače.

V SD ne podpirajo zakonskega zniževanja prispevka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka. "Dodatek na delovno dobo zaposlenih je predmet kolektivne pogodbe med socialnimi partnerji," poudarja Bohinc. V zakonodaji pa je treba po njegovih besedah odpraviti tudi določbe, ki bi dovoljevale nenadzorovano izplačevanje plač v posameznih sektorjih preko t.i. nadpovprečnih obremenitev.