Nedovoljene prakse v javnem sektorju

Konflikt po mnenju protikorupcijske komisije tudi nastaja, ko člani organov javnih zavodov odločajo o osebah, s katerimi so imeli osebne, poslovne ali politične stike.

Sprejeli tri načelna mnenja

Kot so pojasnili v protikorupcijski komisiji, se z omenjenimi praksami pogosto srečujejo. Tako so sprejeli tri načelna mnenja, v katerih poudarjajo, da mora posameznik narediti vse, da se izogne konfliktu interesov.

V komisiji se med drugim pogosto srečujejo s prakso, ko predstojnik za zastopanje javnega organa pooblasti odvetnika, s katerim ima odprto zasebno pooblastilno razmerje. Prav tako se dogaja, da član kolektivnega organa v javnem sektorju sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastila odvetniku, s katerim sodeluje tudi zasebno.

Ta praksa se je uveljavila v povezavi z nekaterimi mestnimi občinami, posameznimi javnimi zavodi med drugim s področja lekarništva in šolstva, v zadnjem času pa so jo zaznali tudi na državni ravni, pojasnjujejo v komisiji, kjer poudarjajo, da gre tu za nasprotje interesov.

V primeru, da odgovorna oseba subjekta v javnem sektorju tudi zasebno pooblasti odvetniško pisarno, ki zastopa javni organ, pa gre po navedbah komisije za realno korupcijsko tveganje. V komisiji poudarjajo, da navedena tveganja obstajajo tudi, če se izberejo različni odvetniki iz iste odvetniške družbe ali pisarne.

Izogibanje nasprotju interesov pri odločanju svetov javnih zavodov

V svojem načelnem mnenju je komisija prav tako opozorila na dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju svetov javnih zavodov in ali podobnih organov. Poleg glasovanja zase ali za povezano osebo predstavlja nedovoljeno nasprotje interesov tudi sodelovanje člana sveta zavoda oziroma drugega organa pri dodeljevanju sredstev ali potrjevanju projektov, pri katerih ima član organa sam, njegovi družinski člani ali z njim povezane osebe zasebni interes.

Kot so pojasnili v komisiji, so prakso glasovanja zase ali za povezane osebe v preteklem letu zaznali prek prejetih vprašanj, prijav in postopkov, začetih na lastno pobudo. Tovrstno prakso so zaznali predvsem v zavodih s področja šolstva, okolja, kulture in zdravstva, ugotavljajo pa, da ta v posameznih okoljih ni prepoznana niti kot kršitev zakonodaje niti kot etično sporna.

"Relativna majhnost države, predvsem pa nekatere družbene in kulturne specifike, predstavljajo okolje, v katerem je nasprotje interesov ali vsaj videz nasprotja interesov, vključno z nepotizmom in klientelizmom, del vsakdana. To ima za posledico, kot ugotavlja komisija, relativno visoko toleranco do te problematike, predvsem pa je razširjeno prepričanje, da se tega problema zaradi objektivnih danosti ne da učinkovito omejiti," so zapisali.

Omejevanje nasprotja interesov pri delovanju različnih komisij

Komisija je prav tako sprejela sistemsko načelno mnenje glede krepitve integritete in omejevanja nasprotja interesov pri delovanju različnih komisij, svetov in delovnih skupin, v katerih sodelujejo posamezniki, ki niso zaposleni v javnem sektorju. Javni organi so dolžni v zvezi z delom tovrstnih teles in pri imenovanju zunanjih članov sprejeti ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj za nastanek nasprotja interesov, poudarjajo v komisiji. Kot pojasnjujejo, tovrstno prakso zaznavajo pri različnih komisijah za ocenjevanje projektov, strokovnih skupinah pri ministrstvih in nadzornih svetih pri javnih podjetjih.

Zunanji sodelavci sicer niso funkcionarji ali javni uslužbenci in zato niso zavezanci po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar v širšem smislu tudi ti opravljajo javno funkcijo oziroma službo, so še poudarili v komisiji.