Rop je zatrdil, da enostranska razglasitev ekološko-ribolovne cone v Jadranskem morju ni v duhu evropskega načina sprejemanja odločitev. Takšno stališče je izrazil tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, s katerim se je o tem pogovarjal Rop.
"Naša skupna želja je najti evropsko rešitev iz nastale situacije, ki je potencialno konfliktna," je povedal premier in dodal, da bo Slovenija za rešitev nastalih razmer pripravila svoje predloge. "Ti bodo temeljili na oblikovanju skupne zaščitne cone v Jadranu, torej na skupnih rešitvah za celo morje, za katere bi se dogovorile vse države ob njem," je dejal Rop.
Rop je o hrvaški potezi govoril tudi s predsednikom italijanske vlade Silvijem Berlusconijem. Oba premiera sta bila zaradi tega ukrepa zelo zaskrbljena in dogovorila sta se, da bosta zunanja ministra Slovenije in Italije v prihodnjem tednu do problema oblikovala skupno stališče.
Slovenija Hrvaški poslala protestno noto
Tudi zunanji minister Dimitrij Rupel je obžaloval enostransko hrvaško odločitev, s katero se ne strinja in jo tudi zavrača. Kot je še opozoril, je Hrvaška s svojo potezo tudi v neskladju z mednarodnim pravom, po katerem bi se morala vzdržati takšnega ukrepa, dokler meja s Slovenijo ni dogovorjena.
Kot je zapisalo slovensko zunanje ministrstvo, je hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani že posredovalo noto, s katero Slovenija najostreje protestira proti razglasitvi ekološko-ribolovne cone. Slovenija meni, da je odločitev hrvaškega sabora v nasprotju z mednarodnopravno obveznostjo Hrvaške vzdržati se vseh ravnanj, ki onemogočajo dokončno uveljavitev sporazumne rešitve meje na morju med državama. Kot navaja zunanje ministrstvo, je Hrvaška s takšno odločitvijo prejudicirala dokončno uveljavitev meje na morju med državama ter posegla tudi na območje, v katerem ima suverenost ter suverene pravice Slovenija.
Odločitev hrvaškega sabora pa je tudi v nasprotju z evropskim načinom dogovarjanja in koordiniranega ukrepanja pri varovanju Sredozemskega in Jadranskega morja na podlagi multilateralnega regionalnega dogovarjanja in oblikovanja sporazumnih rešitev, je v sporočilu za javnost še zapisalo ministrstvo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je sporočilo, da odločitev hrvaškega sabora za Slovenijo ne bo nikoli sprejemljiva, saj ogroža interese države na področju prostega ribolova v odprtem, torej mednarodnem delu Jadranskega morja, ogroža pa tudi varstvo okolja v Jadranu. Ministrstvo namerava sedaj v okviru izvajanja Enotnega programskega dokumenta sprejeti potrebne ukrepe za modernizacijo ribiške flote in s tem ulov v visokem morju. Vztrajalo bo tudi na izvajanju sporazuma, ki je bil podpisan leta 1994, na podlagi katerega ima Slovenija na osnovi kompenzacij v vodah Hrvaške pravico do ulova 1500 ton plave ribe.
Evropska komisija o razglasitvi ekološko-ribolovne cone
Evropska komisija obžaluje odločitev Hrvaške, da v Jadranu razglasi zaščitno ekološko-ribolovno cono, saj bi bilo bolje, da se v Zagrebu ne bi odločili za enostransko ukrepanje, temveč bi se posvetovali s sosednjimi državami, tudi Slovenijo. To je v odzivu na odločitev hrvaškega sabora, ki je sprejel predlog hrvaške vlade, dejala Emma Udwin, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za zunanje odnose Chrisa Pattna.
"Evropska komisija sicer pri širjenju jurisdikcije na morju nima pristojnosti, toda večkrat smo opozorili, da je treba takšna vprašanja reševati v dogovoru," je med drugim dejala Udwinova in dodala, da bo to vprašanje ena od številnih tem, s katerimi se Evropska komisija ukvarja pri obravnavi hrvaške prošnje za vstop v Evropsko unijo. "Regionalno sodelovanje je nesporno pomembno," pravi Udwinova.
Tiskovni predstavnik komisarja za kmetijstvo in ribištvo Franza Fischlerja, Gregor Kreuzhuber, pa je v odzivu na hrvaško odločitev znova izpostavil prepričanje komisije, da je treba vprašanje zaščite Sredozemlja in s tem Jadrana reševati usklajeno in v dialogu. Komisija podpira multilateralno, ne enostransko ukrepanje, je poudaril Kreuzhuber. "Evropska komisija razume tudi, da je vprašanje širjenja jurisdikcije v Jadranu politično občutljivo tudi za Slovenijo. To bosta morali Hrvaška in Slovenija v dialogu reševati sami, Evropska komisija pa jima je pri tem pripravljena ponuditi svoje storitve in omogočiti dialog," je še dejal Fischlerjev tiskovni predstavnik. Pristojnosti za odločanje o vprašanju pa komisija nima, saj gre za odločitev na podlagi mednarodnega pomorskega prava Združenih narodov, je pristavil.
