'Nehajmo razmišljati, da bomo živeli 200 let kot želva'

Iz velikega zvočnika pri kužnem znamenju na Glavnem trgu v Mariboru je odmeval nezamenljivi glas pokojnega Đorđa Balaševića, ki je v svojih skladbah pogosto opozarjal na krivice v družbi. In tokrat se je vse skupaj začelo prav v njegovem rodnem Novem Sadu.

"Na poti smo, da se borimo za pravico, svobodo. Da poskušamo prikazati resnično sliko Srbije, to bomo mi storili na tej naši poti," zbranim novinarjem pripovedujejo srbski študenti, ko se med tekom od Novega Sada proti Bruslju v ponedeljek popoldne ustavijo v Mariboru. Pričakala jih je bučna podpora okoli 200 ljudi, ki so prišli s piščalkami in transparenti.  

"To nam je veter v hrbet, da uspemo priteči do konca," so bili hvaležni študenti, ki se na 2000 kilometrov dolgi poti izmenjujejo v štafetah. 

Protesti zaradi nadstreška prerasli v kritiko sistemske korupcije v Srbiji

Padec nastreška na obnovljeni železniški postaji je 1. novembra lani vzel 16 življenj. Srbski študenti so takrat začeli izvajati različne protestne akcije, s katerimi so sprva zahtevali odgovornost in pravico za žrtve te tragedije, nato so se jim pridružili še drugi državljani in protesti so prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava.

Več mesecev so bili protesti omejeni na Srbijo, nato pa so se študenti odločili še za pot v Evropo. Iz Novega Sada je 15. aprila v Strasbourg prikolesarilo okoli osemdeset srbskih študentov in članov akademske skupnosti, da bi Svet Evrope in evropske poslance opozorili na študentske zahteve in trenutne razmere v Srbiji.

Tokrat so se odločili za štafetni maraton Od moje vasi do Bruslja. Enaindvajseterico čaka 2000 kilometrov poti oz. 17 etap, ki jih nameravajo preteči v štafeti oz. tako, da se izmenjuje več skupin tekačev. Vsak dan naj bi pretekli več kot 100 kilometrov, tekli pa bodo skozi Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Luksemburg in Belgijo. Doslej so prenočili v Osijeku, Virovitici in Varaždinu, v Mariboru pa so se ustavili v ponedeljek popoldne na poti proti Gradcu.

V Bruselj naj bi prispeli 12. maja, v tednu, ko bo pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice razpravljal o situaciji v Srbiji. Še teden prej pa se bodo ustavili v Strasbourgu, ravno v času, ko bo tam potekalo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem naj bi obravnavali poročilo o Srbiji. Evropskim poslancem želijo predati pismo s podrobnim opisom razmer v Srbiji v zadnjih letih.

Strah pred policijsko brutalnostjo

"Ravnokar smo slišali za uporabo policijske sile v Novem Sadu," naša sogovornica Milica Stanišić medtem v Mariboru opozori na dogajanje na protestu pred tamkajšnjo fakulteto za šport, na katerem je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi študentka Katarina, ki je pred dvema tednoma v znak protesta skupaj s kolegi prikolesarila vse do Strasbourga. 

"Rektor Univerze v Beogradu je moral na policijo, tja so poklicali tudi Lanino dekanjo. To so pošteni ljudje, ki so stopili ob bok svojim študentom. Nobene potrebe ni, da jih aretirajo in maltretirajo, ampak pri nas je dobesedno tako, kot bi imeli na oblasti mafijo Cosa Nostra," zmaje z glavo. 

'Ne moreš se zaposliti, če nisi v stranki'

Že takoj, ko se je Lana odločila, da stopa v blokado, so jo doma podprli: "Tudi nam je bilo vsega dovolj. Pri nas vse poteka samo preko povezav in poznanstev, ne moreš se zaposliti, če nisi v stranki," tudi Milica potrjuje navedbe protestnikov, ki Vučiću očitajo, da je zasedba tudi povsem običajnega delovnega mesta, kot je denimo voznik avtobusa, pogojena s podporo njegovi Srpski napredni stranki (SNS). 

Študenti so tekli že prej, denimo od Beograda do Kragujevca, zdaj pa so se domislili akcije, da bodo tekli vse do Bruslja in prišli na parlamentarno zasedanje: "Tudi EU namreč podpira tega našega zlobneža in diktatorja. S to svojo žrtvijo jih bodo skušali prepričati, da več ne gre tako, narod ne zmore več," poudarja sogovornica, ki hčerko na poti na lastne stroške spremlja skupaj z možem in mlajšim sinom Stefanom. 

Tega je med potjo najbolj navdušil postanek v Virovitici, saj je protestniško štafeto pričakala hrvaška pevka Severina, ki že od samega začetka izraža jasno podporo srbskim študentom. "Severina je zvezda, najboljša pevka na Balkanu, morda tudi širše. Ves čas je v stiku z Lano, dopisujeta si, saj jo je vzljubila prav zaradi teh njenih posebnih transparentov. V Virovitici jo je Severina takoj poiskala in jo objela, potem smo se slikali vsi skupaj," navdušeno pripoveduje Stefan, ponosen na svojo sestro. 

"Če se takrat ne bi ustavili, se ne bi zgodilo nič od tega. Ne preostane nam nič drugega, kot da se borimo in upamo. Pumpamo še naprej in nadaljujemo pritisk, saj imamo tudi razlog za to. Mislimo, da ni prostora za kakšno drugo možnost. Tudi če izgubimo dve šolski leti, da se le spremeni nekaj,"  se Lana ozre nazaj na odločitev o blokadi fakultet in pouka.

'V Srbiji ne razumejo, kaj pomeni beseda demokracija'

Nad zbrano množico na Glavnem trgu se medtem dviguje transparent, na katerem v cirilici piše "En tim, eno srce". Tokrat ga drži Borislav Janković, ki je bil sicer rojen v Zemunu, a že zadnjih 30 let je njegova nova domovina Slovenija. "Že takoj po padcu nadstreška so študenti začeli zahtevati, naj institucije opravijo svoje delo. Na žalost teče že šesti mesec, nekega napredka pa še vedno ni. Dobro je, da študenti še vedno vztrajajo, in upam, da se bodo te spremembe čim prej zgodile," pravi sogovornik.

"Institucije v Srbiji ne opravljajo svojih nalog. Vučić dela proti narodu, angažiral je policijo, tako imenovane batinaše, osebe s kriminalnimi povezavami. Nekateri ljudje v Srbiji sploh ne razumejo, kaj pomeni beseda demokracija. Veliko ljudi, ki glasuje zanj, misli, da je on tisti, ki jim daje pokojnine in omogoča delovna mesta," je razočaran nad stanjem v svoji matični državi. 

Podprl je tudi predhodno študentsko odpravo proti jedru Evropske unije, pred mesecem dni so se na plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourg odpravili tudi študenti na kolesih. Takrat sicer niso potovali skozi Slovenijo, saj so izračunali, da bi bila pot po alpskem svetu vseeno prevelik zalogaj, zato so se raje odločili za ovinek po ravninskem delu. Janković jih je tako pričakal na Madžarskem: "Podpiram jih že ves čas, tudi danes sem dal zajetno donacijo," pokaže proti škatli za zbiranje prostovoljnih prispevkov za logistične potrebe študentov.

Prijavili shod, poklicali policijo

Srbski organizatorji ultramaratona so pred dvema tednoma stopili v stik z osebami iz vsake države, preko katere vodi pot do Bruslja: "Ustvarili smo skupino, v kateri smo se skupaj pogovarjali, kaj in kako, kje bi bilo najboljše, da se ustavijo. Izbran je bil Maribor, saj bi bila pot do Ljubljane daljša," opisuje Lena Bašić, ena izmed tistih, ki je skrbela za organizacijo sprejema na naših tleh.

Že štiri leta namreč študira tukaj, zato je skupaj z ostalimi kolegi iz skupnosti srbskih študentov v Sloveniji in člani srbske diaspore iz vse Slovenije zavihala rokave. Razdelili so si naloge in pri organizaciji sprejema je nazadnje sodelovalo 30 ljudi, noben posameznik ni bil v ospredju.

"Imeli smo že izkušnje zaradi poti kolesarjev do Strasbourga, zato smo poklicali člane iz mest gostiteljic, da bi nam povedali, kakšna so pravila, kaj naj naredimo in česa ne. Obrnili smo se na policijo, prijavili shod, rezervirali prostor na trgu, jih vprašali, če lahko prinesemo hrano," opisuje. Preostanek zbranih donacij bodo izročili študentom naprej za na pot, če bo v kakšnem naslednjem mestu morda zbranega nekaj manj denarja.

Zaradi počitniškega tedna je nazadnje tekače pričakalo manj ljudi, kot bi jih sicer, saj so številni prebivalci s koreninami iz nekdanje skupne države za velikonočne in prvomajske praznike odšli domov oziroma k sorodnikom.

Kaj Vučića ohranja na oblasti? 'Politični svet in kapital'

Na trg je prišla tudi dramska igralka Mirjana Šajinović, ki je prišla kot Mariborčanka.

"Želela sem podpreti te mlade ljudi, ki tečejo v svojo svobodo, za svojo pravico. Mi smo tekli drugače, oni pa tečejo tudi fizično, kar se mi zdi izjemno pomembno. Zdi se mi, da je to zgodovinski dogodek, da se obrnemo na mlade ljudi in nehamo razmišljati, da bomo živeli 200 let kot želva ali 2500 let kot oljka, ampak da pustimo mladim, da imajo svoje poglede in da tudi zmorejo voditi svoja življenja," je poudarila.

Kaj po njenem mnenju Aleksandra Vučića še vedno ohranja na oblasti kljub večmesečnim množičnim protestom, ki so v številnih državah sveta hitro odnesli tako lokalne kot državne voditelje? "Politični svet in kapital," izstreli kot iz topa.

"Že nekajkrat smo pomislili na to, da bi odšli iz Srbije, vendar ona ne želi," Milica Stanišić pokaže na svojo hčerko, ki pravkar ugodi še eni prošnji za fotografiranje. "Nisem hotela, da bi bila jaz ta, ki bi zapustila svojo državo. Ve se, kdo mora oditi," pomenljivo odgovori Lana, preden pomaha v slovo in se odpravi naprej proti Avstriji.