Nejevoljni še tisti redki izvajalci, ki sploh zavihajo rokave

Po lanskih poplavah, med katerimi so bile najhujše tiste v avgustu, je 115 prizadetih občin lani na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč od države prejelo skupno 218,5 milijona evrov predplačila za nujno obnovo poškodovane občinske infrastrukture.

Posamezna občina je prejela največ dvakratnik primerne porabe občine, ob tem pa je bilo napovedano, da bodo občine, ki bodo sredstva porabile v enem letu, prejele dodatna sredstva do skupno predvidenih 40 odstotkov ocenjene škode.

Občini Črna na Koroškem je tako postavljen kriterij prinesel 5,8 milijona evrov predplačila, čeprav je bila škoda v tej občini bistveno višja kot denimo v kakšni drugi po številu prebivalcev večji občini, ki pa je zato, ker ima več prebivalcev in prejema višjo povprečnino, lahko dobila več sredstev predujma.

"Glede na to, da je bila Črna najbolj poškodovana občina, je ta znesek absolutno premalo za dela, ki bodo zagotavljala normalno prevoznost cest in varnost za ljudi," je kot že večkrat doslej tudi na današnji novinarski konferenci podčrtala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Še tisti redki izvajalci nejevoljni

Prav zaradi zagotavljanja varnosti so na občini na lastno odgovornost z deli nadaljevali, podlaga za izplačilo nadaljnjih sredstev, ki jih država sicer ima na voljo, pa so v več različnih korakih potrjene projektne oz. investicijske dokumentacije, ki morajo med drugim dobiti tudi zeleno luč pri državni tehnični pisarni. Ob tem županja priznava, da imajo tudi na občini kadrovsko stisko za urejanje potrebne dokumentacije, primernih kadrov pa tudi sicer na trgu primanjkuje.

"Od 16. maja dalje se zatika pri financiranju. Odprtih imamo okoli šest milijonov evrov za že opravljena dela," je povedala županja. Maja letos je namreč vlada sprejela redni sanacijski program za odpravo posledic poplav, od takrat dalje pa je predviden tudi drugačen postopek zagotavljanja sredstev občinam za sanacijo.

Zastoj pri financiranju povzroča nejevoljo pri že tako redkih izvajalcih, ki se v Črni prijavljajo na občinske razpise. Poleg tega je občina za sanacijo iz letošnjega občinskega proračuna založila 1,8 milijona lastnih sredstev in tako občino za zdaj "prikrajšala" za druge naložbe.

Zadoščalo bi že 50 do 60 milijonov

Kot je danes dejala županja, glede na obljube ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka pričakuje, da bodo sredstva za opravljena dela na občini prejeli najkasneje do 15. decembra letos. V enakem položaju so se po njenih podatkih znašli tudi v sosednjih občinah Mežica in Prevalje.

Županja je ob tem ocenila, da so v dobrem letu dni v občini, ki ima več kot 300 kilometrov občinskih cest, v okviru sanacije po ujmi opravili ogromno dela. Sanacijska sredstva so namenili za obnove in ureditve več cestnih odsekov in drugih javnih površin, sanacije objektov, škarp in plazov, postavitve zaščitnih ograj, odvoze naplavin in materiala ter drugo. Poudarila je, da je država veliko opravila tudi na vodotokih, prav tako intenzivno potekajo dela na državni cesti Mežica–Črna.

Po preliminarni oceni je bila škoda v črnjanski občini po lanskih ujmah ocenjena na okoli 200 milijonov evrov, a se je kasneje pokazalo, da ne bo tako visoka. Županja zdaj ocenjuje, da je dejanska škoda nižja in da bi nekje od 50 do 60 milijonov evrov zadoščalo za to, da bi lahko rekli, da so "Črno sanirali do te mere, da je odporna, da je trajnostna in da zagotavlja varnost naših ljudi in obiskovalcev".

Spomnila je, da so v Črni lani imeli poplave julija in avgusta, pa tudi julija letos, in da se tudi po poplavni obnovi kažejo dodatna dela, ki jih je treba ustrezno financirati. Za zdaj ocenjuje, da je v občini opravljena četrtina potrebne sanacije. Cilj županje je, da bi se popoplavna sanacija končala do leta 2026.

10 milijonov iz proračuna lani ni prišlo do sklada za obnovo

Na naši televzji pa smo že poročali tudi o revizijskem poročilu Računskega sodišča. Dobrih 10,5 milijona evrov lani ni končalo kjer bi moralo - v skladu za obnovo. Medtem pa je finančno ministrstvo iz proračunske razerve direkciji za infrastrukturo zagotovilo šest milijonov za odpravo posledic neurij. Več kot polovica zneska je bila namesto tega porabljena za redne naloge in neiterventna dela.