Nekateri na podeželje, drugi v mesto. Kakšni so razlogi?

"Tukaj, kjer mi živimo, je res luštno. Kamorkoli greš, imaš kakšno gozdno pot in lepe poti za sprehode. Ni veliko prometa oz. malokrat pride mimo kakšen avto," prednosti življenja na podeželju opiše Tjaša Petrič Cvet, nekdanja novinarka naše oddaje, ki se je za selitev iz mesta na vas odločila pred desetimi leti.

"Vedno me je vleklo na Dolenjsko, ker sem imela iz tega konca tudi babico. Vedno sem med nepremičninami iskala, kaj ta konec ponuja. Vedela sem, da se moje življenje ne bo nadaljevalo v Ljubljani," razloži. Našla je hiško, v katero se je zaljubila in se odločila, da je napočil čas za življenjsko spremembo – selitev na podeželje. Kmalu po tem je sledila še menjava novinarskega poklica za dotedanji hobi – izdelavo nakita v domači delavnici.

Kljub izpolnitvi dolgoletne želje so začetki terjali veliko dela. Eno je bila prenova hiše, drugo pa navajanje na spremembo. "Tudi mož je prej živel v Ljubljani, ob eni zelo prometni cesti. Kaj v bistvu pomeni živeti v takem kraju ..." Spomni se, da jo je prve noči večkrat zbudil in jo vprašal: "A slišiš to?" Nato pa je pripomnil, da ne sliši nič, se nasmeje Tjaša.

In če sta zakonca z dvema otrokoma z življenjem na podeželju zadovoljna prav zaradi miru, pa je mestni vrvež tisto, kar Alenko Arko – trenutno dnevno urednico Svetove oddaje – vsak dan znova prepriča v prednosti mestnega življenja: "Je vseeno večja možnost izbire. Jaz se ne rabim voziti, da bi videla film, ne rabim se voziti na premiero v Dramo, lahko grem v svoj Kinodvor peš, lahko grem v Cankarjev dom, lahko grem v knjižnico, ko hodim."

Ljubljana se je, pravi Alenka, ki v prestolnici živi vse življenje, spremenila. Nekoč je bilo denimo manj lokalov in izbire, danes jo je več, je pa tudi več ljudi. "Jaz grem recimo v soboto na tržnico. To je en tak ritual za veliko meščanov. In slalomiram z vozičkom, ker se mi vedno mudi. In potem včasih malo preklinjam skupine ljudi, ki tako stojijo in gledajo," razloži Alenka.

Bolj živahno Ljubljano delajo tudi turisti – število njihovih prihodov se je od 2014 do leta 2024 denimo povečalo za več kot 100 odstotkov, število prenočitev pa za več kot 120 odstotkov. "Zdaj kar malo šok doživim, ko pridem v tisto gužvo. Ker se od tega odvadiš. Takrat si rečeš, še dobro, da nimam tega več v svojem vsakdanu," pravi Tjaša.

Eno je torej razlika med gnečo in mirom, drugo pa odnosi med ljudmi, meni Tjaša. Ti so po njenem na podeželju bolj poglobljeni: "Sigurno gre tudi za to, da je tukaj toliko manj ljudi. V mestu se sigurno ne moreš kar z vsakim povezati. Jaz se spomnim, ko sem bila otrok, kako me je mami vedno učila – ker sem tudi iz majhnega kraja – pozdravljati ljudi, ki jih srečaš na poti. In potem sva bile enkrat v Ljubljani in sem jaz pozdravila in me je tista gospa čudno pogledala. Ampak mami je rekla, tukaj pa ni treba, ker je to malo čudno."

Kljub temu, meni Alenka, si pristne odnose lahko zgradiš povsod: "Če si v milijonskem mestu ali pa v Ljubljani, si ustvariš v nekem trenutku nek krog in neke svoje destinacije. Jaz grem vsako soboto zjutraj na kavo v isti lokal, ki mi je všeč, ki je mogoče malo umaknjen." O selitvi na podeželje ne razmišlja. "Mogoče, če bi živela v času Jane Austen, pa bi kakšnega grofa Darcyja spoznala, ki bi imel ogromen grad, bi mogoče razmišljala o tem, da bi se selila. Zdaj pa ne," se pošali.

Kljub temu pa se za to odloči vedno več ljudi, pojasni Dušan Lazar, direktor in lastnik nepremičninske agencije Century 21, ki deluje po vsej Sloveniji. Eden glavnih razlogov so cenejše nepremičnine: "Ta večja slovenska mesta, kot so Maribor, Ljubljana, Celje, so cene na podeželju tudi do pol cenejše oz. znajo biti tudi tretjino cene kot v mestu." Če gremo 50 kilometrov iz Ljubljane, so lahko cene po 1500, 1600 evrov na kvadratni meter, pojasnjuje Lazar, v Ljubljani pa so med 4500 in 5500 evrov na kvadratni meter.

Drugačne cene so pa tudi pri najemu na podeželju, še pove: "Tam se cele hiše oddajajo po 500, 600, 700 evrov, stanovanja po 200, 300 evrov." Kaj bi za ceno 500 evrov dobili v Ljubljani ali v Mariboru? "V Mariboru garsonjero, v Ljubljani nič," iskreno pove.

Nepremičninski agentje tako v zadnjih letih opažajo, da se je dosedanjemu dolgoletnemu trendu priseljevanja v mesta pridružil nov trend – odseljevanje iz mest. Statistični podatki sicer kažejo, da se je lani iz Ljubljane in Maribora odselilo manj ljudi kot leta 2014, zato skupno število prebivalcev v dveh največjih slovenskih mestih še naprej raste. Je pa v desetih letih medtem upadlo število priseljenih v obe mesti.

Največja statistična rast cen je v zadnjih 7 letih, pojasni Lazar, saj so se cene dvignile za več kot 100 odstotkov. Cene nepremičnin pa bodo po napovedih Lazarja zgolj še rastle. Kljub temu nekateri ostajajo zvesti meščani. "Jaz bi rekla, da sem zelo urban človek – v dobrem in v slabem. Še ko grem v Tivoli, ne bom stopila v travo, pa vidim, da se eni tam valjajo. Meni je groza. Vedno razmišljam, da bom dobila klopa ali pa kaj," pravi Alenka.

Največ pa je, se strinjajo vsi sogovorniki, stvar navade. Kjer se človek rodi in česar je navajen, je pogosto tisto, k čemur se vrača in kar nerad zapušča.