Evropski sadjarji letos beležijo eno najslabših letin, kar posledično pomeni zvišanje cen, pojasnjuje direktor Evrosada Boštjan Kozole. Slaba letina je posledica pozeb po Evropi, ki so močno prizadele tudi Slovenijo. Slovenski sadjarji so namreč zaradi pozeb ob približno polovico pričakovanega pridelka, ponekod pa je izpad celo 90-odstoten.
"Zagotovo se zaradi tega pričakujejo višje cene," je dejal Kozole, ki je tudi predsednik upravnega odbora GIZ Sadjarstvo Slovenije. Cene po njegovih besedah kažejo, da bo letošnji letnik konzumnih jabolk celo najnižji, zaradi pozeb pa bo slaba tudi kakovost jabolk prvega razreda.
Sicer pa se slovenski sadjarji zaradi zastarelosti tehnologije soočajo tudi z nekonkurenčnostjo sektorja. Od države še naprej pričakujejo podporo pri nakupu mehanizacije, imajo pa tudi predloge glede ureditve namakalnih sistemov. Želijo si poenostavitev administrativnih postopkov po vzoru južne Tirolske in razširitev podpornih ukrepov na male namakalne sisteme.
Premalo izkoriščenih evropskih sredstev
Kozole opozarja, da je bilo od razpoložljivih 42 milijonov evrov odobrenih, ne pa porabljenih, samo nekaj več kot tri milijone evrov, kar po njegovih besedah jasno kaže, da je ključni razlog pri pridobivanju dovoljenj. "Če bodo postopki skrajšani, sem prepričan, da bomo imeli nekaj sto, če ne tisoč hektarjev v naslednjem letu rešenih z namakalnimi sistemi," je dejal. S temi sistemi bi po njegovem mnenju rešili trajno problematiko suš, zato ob tem pričakujejo podporo pri dvigu subvencije in najemanju ugodnih kreditov.
Povedal je tudi, da v letih 2010 in 2011 ni bilo pokoriščenih več kot 11 milijonov evrov namenskih sredstev za subvencioniranje zavarovalne premije, ki so šli zato nazaj v integralni proračun. Sadjarji so državo prosili, da se ta sredstva namenijo za aktivno zaščito za protitočne mreže in za namakalne sisteme, vendar je bil odgovor po Kozoletovih besedah negativen.
Potrebne spremembe tudi pri zavarovanju pridelka?
Pogoji, pod katerimi lahko sadjarji danes zavarujejo pridelek, so po besedah Stanislava Tojnka s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru nerealni in niso v skladu z razpoložljivimi podatki. Med drugim meni, da je treba pogoje zavarovanja prilagoditi razmeram, prav tako bi bilo treba prilagoditi subvencijo, s katero država subvencionira zavarovalno premijo.
Izpostavil je tudi, da je za sadjarje nujna dostopnost do mreže meteoroloških postaj, prihodnost sadjarstva pa vidi v smeri zmanjšanja ostankov škropiv v integrirani pridelavi sadja.
Janez Hribar z ljubljanske biotehniške fakultete pa je izpostavil nujnost prestrukturiranja kmetijske svetovalne službe. "Čas vsevedih svetovalcev je že davno minil," je dejal Hribar, ki se zavzema za to, da svetovalci postanejo specializirani za posamezno področje, ne pa da so teritorialno določeni. Meni tudi, da je treba takoj prekiniti s splošnimi subvencijami in preiti k tematskemu in programskemu subvencioniranju.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.