Nekdanje letališče osupljivo cveti, a naravni biser ogrožen

Te travnike v tem času od intenzivnejših ali polintenzivnih travnikov najlažje ločimo po sivo-rjavi barvi. Kajti intenzivni travniki so v tem času že povsem zeleni in bujni. Kljub suši pa so kukavičevke tiste rastlinske vrste, ki imajo v gomoljih dovolj zaloge, da lahko hitro zacvetijo. V bolj vlažni pomladi pa zacvetijo še prej, opisuje vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon.

Krško polje je bilo skozi zgodovino zelo obdelano, kar kažejo tudi katastrske slike. Kljub temu je tukaj biodiverziteta ostala dovolj velika. A kmalu jo lahko izgubimo, če ne bo prišlo do ustreznega upravljanja z okoljem, kar pa je odvisno od ustreznega dogovora z lastniki zemljišč. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani si že veliko let prizadevamo najti ustrezno rešitev, ki bo dobra tako za ohranjanje biodiverzitete kot tudi za lastnike zemljišč, opozarja Bavcon. Kot izpostavlja, je nujna mozaična krajina, kar so kmetje nekoč znali. Upoštevali so naravne danosti, ker drugače niso preživeli. Njiv niso orali na plitvih in prodnatih tleh, saj pridelka tam ni bilo. Travniki na plitvih tleh so bili večinoma enkrat do največ dvakrat košeni in šele takrat, ko so trave dozorele. Temu so rekli, da se trave smukajo. Dandanes pa lahko z velikimi in težkimi stroji hitro vse preorjemo, pognojimo in vzpostavimo namakalni sistem. S tem nekdanje zdrave kmečke logike ni več, pojasnjuje.

Na nekdanjem letališču v Žadovinku se tako lahko še sprehajamo po cvetočem letališču. A za ohranjanje biodiverzitete je pomembno, da te travnike pravilno vzdržujemo, izpostavlja. Tudi pravilno in ob pravem času zgodnje strojno zračenje rastlin ne poškoduje. Prav na enem izmed teh travnikov v Žadovinku so pred leti stopili v stik z lastnikom in mu svetovali, naj s travnikom upravlja tako kot nekoč. Prav na tem travniku je letos polno osjelikega mačjega ušesa: Če bi se uspeli z vsemi lastniki dogovoriti na takšen način, bi lahko skupaj učinkovito varovali rastlinsko pestrost. Botanični vrt UL daje mnoge pobude na lokalni ravni, potrebno pa bi bilo več sodelovanja in razumevanja lokalnih skupnosti, tudi velikih podjetij, širšega gledanja na naravo in regionalnih zavodov. Kmetijsko proizvodnjo potrebujemo, ker imamo premalo obdelane zemlje. Le mozaičnost krajine moramo ohraniti.

Letošnje cvetenje kukavic je tukaj nekje srednje zgodnje. Suša jih je malo zaustavila. A so se prav te dni najlepše razcvetele. Kljub temu da tam sicer pogosto kosijo, pa kukavice kljub temu vztrajajo. Razlog je v tem, da je zemlja dovolj plitva in zaradi tega suha. Gre torej za prave stepske travnike, pripoveduje Bavcon. Okrog letališča so prisotni tudi črnikasti kosmatinci (Pulsatilla nigricans), ki pa tako pogoste košnje, kot je na letališki stezi, ne prenesejo. Kosmatinci se sedaj že odevajo v svoje puhaste šopke. Za razliko od kosmatincev pa kukavice lahko prenesejo nizko košnjo, ker imajo k tlom stisnjene listne rozete. Zato kukavice prav lepo uspevajo tudi na pašnikih, kjer živina sicer njihov zgornji del tu in tam poje. Zato cvetenje tam ni vedno tako lepo kot na travnikih. Na dovolj velikih čredinkah kukavice povsem dobro prenesejo pašo. Povsem zaraščenih in nekošenih travnikov namreč ne marajo in zelo hitro se njihova številčnost zmanjša, pove sogovornik.

Poleg Krškega polja se sezona cvetenja kukavičevk začenja tudi na Krasu. V obeh primerih gre za suhe travnike in zato se pojavljajo iste ali vsaj podobne vrste. Kukavičevke so večinoma iste. Gre za zelo veliko paleto barv navadne kukavice (Orchis morio), od temno do svetlo rdeče, povsem rožnatih odtenkov do belkastih in tudi povsem belih. Vsaka se zdi lepša od druge, le njihovi odtenki so drugačni. Med njimi se bohotijo navadne mračice (Globularia punctata) in pa pritlični petoprstnik (Potentilla pusilla) ter gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus). Rumeno-modro-rdeči odtenki navadne kukavice so tisti, ki te površine naredijo tako intenzivno obarvane, da je sprehod med njimi zares navdušujoč.