Nekdanje ljubljanske avtobusne postaje ni več

Gradnja objekta se je začela leta 1963, slovesno odprtje pa je bilo 10. septembra 1964. Nova avtobusna postaja je pred šestimi desetletji predstavljala pomemben korak v razvoju avtobusnega javnega prometa v Ljubljani, ki je prej potekal na več lokacijah v mestu.

Postaja je bila zasnovana kot dvonadstropna stavba s pokritimi peroni, čakalnico, gostinskimi lokali in poslovnimi prostori. Njena modernistična arhitektura naj bi odražala duha časa in tehnološki optimizem šestdesetih let.

Načrti niso bili v celoti uresničeni in že razmeroma kmalu so zmogljivosti postale premajhne. Tako so jo, kot so nedavno spomnili v časniku Dnevnik, že konec 70. let minulega stoletja prvič označili za ljubljansko sramoto, tak očitek pa je nato nanjo letel še naslednja desetletja. Sčasoma je namreč ob neustreznem vzdrževanju, nezadostnih investicijah in na koncu tudi nestrateškem lastništvu vse bolj infrastrukturno in tehnološko zaostajala za sodobnimi potrebami upravljanja javnega prometa.

Po več neuspešnih poskusih ureditve sodobnega potniškega centra za prestolnico so se zadeve vendarle začele premikati v tem desetletju z začetkom urejanja območja okoli osrednje ljubljanske železniške postaje. Poleg ureditve nove železniške postaje in gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa Emonika na območju, ki je trenutno eno največjih gradbišč v državi, potekajo še drugi zasebni projekti, vzporedno pa teče tudi posodabljanje cestne in komunalne infrastrukture.

Prav v sklopu zadnjih del se je končalo več kot šest desetletij obratovanja avtobusne postaje na lokaciji pred dosedanjim glavnim objektom železniške postaje. Upravljanje avtobusne postaje je prevzela družba Nomago iz skupine Slovenskih železnic, ki bodo tudi investitor v novo sodobno postajo na severni strani območja potniškega centra Ljubljana, ob Vilharjevi cesti.

A pri tem projektu se je zapletlo. Pristojno ministrstvo je tako gradbeno dovoljenje za postajo sredi lanskega novembra že izdalo, a je društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) zaradi izdaje integralnega dovoljenja sprožilo upravni spor, češ da v tovrstnih postopkih že vrsto let prihaja do kršenja predpisov. Sodišče v tem sporu še ni odločilo.

V vmesnem obdobju od konca avgusta osrednja avtobusna postaja deluje na začasni lokaciji ob Masarykovi cesti, ki kljub svoji začasnosti ponuja bolj sodobno infrastrukturo od stare. Tudi po zgraditvi novega kompleksa ob Vilharjevi cesti naj bi sicer del postaje ostal na južni strani tirov.