Nekdanjemu prvemu človeku Nove KBM Alešu Haucu pet mesecev zaporne kazni

Sodišče je ocenilo, da je Hauc kaznivo dejanje storil z navedbami v prikazu nasprotnih dejstev, ki so jih septembra 2017 objavili na spletni strani spletnega portala Siol.net in s katerimi se je odzval na poročanje portala, da je Nova KBM v njegovem času pred Banko Slovenije prikrila poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da takrat še državna banka ni imela ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranje denarja.

Kot navaja Siol, je omenjeno poročilo aprila 2014 pripravila prav Rožančeva, ki je v dokumentu opozarjala tudi na visoke dvige gotovine z računov banke v njenih poslovalnicah v Novi Gorici. Te naj bi odpirali italijanski državljani, nekateri od teh pa naj bi bili povezani tudi z italijansko mafijo.

Takrat je Rožančeva za Siol potrdila, da je upravo banke na te transakcije neuspešno opozarjala več mesecev, a naj bi ji odgovarjali, da od strank ne morejo zahtevati izjave o izvoru sredstev, saj bi to škodilo komercialnim interesom banke.

Spomladi istega leta so Rožančevo celo razrešili s položaja pooblaščenke, nato pa je banko morala zapustiti. Za njenim poročilom se je za nekaj časa se izgubila vsaka sled, poroča portal in dodaja, da so ga neuspešno želeli pridobiti tudi inšpektorji Banke Slovenije.

Takoj po objavi prispevka na Siolu se je odzval Hauc in v prikazu nasprotnih dejstev Rožančevi očital neresnične izjave ter pozabljena dejstva, hkrati pa dejal, da ni bila v službi le zato, da bi opozarjala upravo, ampak da bi tudi kaj naredila, da bi bil sistem preprečevanja pranja denarja v Novi KBM boljši in transparentnejši.

Zaradi omenjenih in še nekaterih očitkov je Rožančeva proti Haucu, ki je enake očitke pozneje ponovil tudi za nekatere druge medije, vložila tožbo zaradi žaljive obdolžitve, murskosoboško sodišče pa ji je zdaj na prvi stopnji pritrdilo.

Sumi domnevnega italijanskega pranja denarja v Novi KBM so že v prejšnjem mandatu začeli zanimati tudi državni zbor, zaradi česar je bila ustanovljena preiskovalna komisijo, ki jo je vodil Jani Möderndorfer.

Komisiji Hauca ni uspelo zaslišati, je pa ta pričal pred drugo preiskovalno komisijo, ki je ugotavljala zlorabe v bančnem sistemu in jo je vodil Anže Logar. Tam je Hauc navedel več trditev, ki jih sodba okrožnega sodišča v Murski Soboti postavlja na laž, še poroča Siol.

Kot še dodaja portal, je Möderndorfer že takrat napovedoval ovadbo zoper Hauca zaradi krivega pričanja, ob koncu mandata pa je predlagal tudi nadaljevanje preiskave, ki bi se po njegovem morala osredotočiti tudi na Hauca. V tem sklicu Möderndorfer vodi parlamentarno komisijo, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, zaradi česar bi lahko Hauc znova prejel poziv na zaslišanje.