Disciplinski postopek zoper šest policistov, ki so sodelovali v intervenciji na Čopovi v Ljubljani, po kateri je umrl 37-letnik, je zastaral. Uvedli so ga šele aprila letos, skoraj leto in pol po tragičnem dogodku, že dva meseca pozneje pa ustavili. Kako je mogoče, da se je to zgodilo šele leto in pol po tragediji?
Nekdanji generalni direktor Policije Damjan Petrič odgovarja, da je po prejemu ugotovitev Direktorata za policijo in druge varnostne naloge 21. oktobra 2025 policijskim vodjem naročil, naj natančno proučijo ugotovljene nepravilnosti in ob izpolnjenih pogojih sprožijo postopke za ugotavljanje odgovornosti posameznikov ter ustrezne delovnopravne postopke.
"Pri tako resnem primeru zgolj na podlagi splošnih ugotovitev o nepravilnostih ni mogoče utemeljeno odločati o individualni odgovornosti posameznika. Pred odločitvijo o uvedbi disciplinskih postopkov je bilo treba dodatno proučiti konkretna ravnanja posameznikov, njihove vloge v dogodku ter zagotoviti ustrezno dejansko in dokazno podlago," pravi.
PU Ljubljana je zato po njegovih navedbah opravila dodatne analize in pregledala relevantno dokumentacijo iz kazenskega postopka. 5. marca letos je ocenila, da je mogoče odgovornost šestih policistov dovolj konkretizirati, 27. marca pa je predlagala uvedbo disciplinskih postopkov. "S temi predlogi sem bil seznanjen 1. aprila 2026 in sem z njimi istega dne soglašal," trdi ter dodaja, da so bili disciplinski postopki dva tedna kasneje tudi formalno uvedeni.
Po slabem letu odredil izvedbo vseh potrebnih aktivnosti
Poudarja, da z ukrepanjem ni odlašal, saj da je 21. oktobra lani, torej okoli 10 mesecev po smrti 37-letnika, odredil izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za ugotovitev odgovornosti, disciplinski postopki pa da so bili uvedeni, ko je bila odgovornost posameznikov dovolj konkretizirana in je bila za to zagotovljena ustrezna dejanska in dokazna podlaga.
Podobno odgovarjajo tudi na Generalni policijski upravi (GPU), in sicer, da Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1) določa, da se disciplinski postopek uvede, če obstaja utemeljen sum disciplinske kršitve, predlog za njegovo uvedbo pa mora vsebovati opis očitane kršitve in dokazila zanjo.
Policija je po njihovih navedbah po smrti moškega izvajala aktivnosti za razjasnitev vseh okoliščin.
Zakon za težko disciplinsko kršitev določa, da uvedba postopka zastara v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca, oziroma v šestih mesecih od storitve kršitve. Če ima disciplinska kršitev znake kaznivega dejanja, se za absolutne zastaralne roke smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika. Zakon posebej ureja tudi zastaranje vodenja že uvedenega postopka ter določa primere, ko zastaranje ne teče.
"V konkretnem primeru je bilo po pravni presoji ugotovljeno, da so zakonski zastaralni roki potekli, zato postopka ni bilo več mogoče nadaljevati in je bil ustavljen. Poznejša konkretizacija očitkov ali pridobitev dodatnih podatkov sama po sebi ne povzroči, da bi zastaralni roki začeli teči znova," dodajajo na GPU.
Kaj pa bi se zgodilo, če do zastaranja ne bi prišlo? Za očitane težje disciplinske kršitve bi bilo po ZJU-1 mogoče izreči denarno kazen v višini od 20 do 30 odstotkov plače za mesec, v katerem je bila kršitev storjena. Pri izbiri ukrepa se upoštevajo stopnja odgovornosti in krivde, teža posledic ter druge okoliščine konkretnega primera.
Če pa je disciplinska odgovornost za določeno kršitev že zastarala, za isto kršitev ni mogoče z uvedbo novega postopka ponovno vzpostaviti že poteklih zakonskih rokov.
