Nekdanji generalni direktor policije Olaj na sodišču zavrnil očitke

Anton Olaj je bil generalni direktor policije v vladi Janeza Janše od 13. marca 2020 do 1. junija 2022, notranji minister je tedaj bil Aleš Hojs.

Tožilec Primož Suknaič v obtožnem predlogu zdaj že upokojenemu policijskemu funkcionarju očita, da je 22. oktobra 2021 "uvedel nadzor oziroma cenzuro nad vsebino sindikalnih obvestil". Sindikat policistov Slovenije (SPS) in Policijski sindikat Slovenije (PSS) tako nista mogla več na internem spletu policije (intranetu) samostojno objavljati sporočil za svoje člane, temveč sta jih morala vse do 16. marca 2022 pošiljati neposredno službi generalnega direktorja policije.

Olaj je zahteval tudi, da sindikalne dokumente pred objavo pregleda odbor za etiko in integriteto v policiji, ki bi podal mnenje o tem, ali bi lahko določeno obvestilo sindikata negativno vplivalo na integriteto policije in njeno podobo v javnosti. Na ta način je po prepričanju tožilca med drugim Olaj zavestno kršil pravico sindikata do prostega razdeljevanja sindikalnega gradiva. S tem ravnanjem naj bi storil kaznivo dejanje kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitve sindikalnih pravic.

Tožilec mu očita tudi, da je kot generalni direktor policije zlorabil svoj položaj, ko je 29. novembra 2021 predsedniku SPS Kristjanu Mlekušu in predsedniku PSS Roku Cvetku izdal opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ker sta v intervjuju za spletni portal Svet24 oktobra 2021 ostro kritizirala takratno vodstvo policije. Opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je 6. decembra 2021 prejel še sindikalni zaupnik PSS Adil Huselja, ker je bil v javnih izjavah kritičen do Olaja.

Olaj je v današnjem obsežnem zagovoru pred sodiščem zatrdil, da je napotilo o pregledu pred objavo izdal zgolj zaradi organizacije objavljana na internem spletu policije, ne zaradi oviranja sindikalnih pravic. Prepričan je, da s tem ni prišlo do onemogočanja ali preprečitve sindikalne dejavnosti. Napotilo po njegovih besedah ni povzročilo zakonsko določene prepovedane posledice ali škode z oviranjem ažurnega obveščanjem članov sindikatov in ostalih policistov.

Poudaril je, da interni splet policije ni bil edini komunikacijski kanal, s katerim bi sindikat obveščal članstvo, sporočila pa so bila tam še vedno redno objavljena.

Glede opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je pojasnil, da so vsi trije policisti opozorila prejeli zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi in ne kot sindikalni zastopniki. Za izdajo opozoril so po njegovih besedah obstajale objektivne podlage in ni šlo za osebni spor, temveč za zakonito in utemeljeno ravnanje delodajalca. Pojasnil je, da je ravnal v prepričanju, da gre za varstvo ugleda organa in da so bile izjave treh policistov neresnice, ki presegajo dopustno kritiko.

Zagovornik dveh oškodovancev Boris Kanduti je medtem po koncu obravnave za medije pojasnil, da v opozorilih pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izrecno piše, da so bila oškodovancem podana kot predstavnikom sindikata. Pojasnil je, da sta sindikalista proti Olaju vložila tudi premoženjskopravni zahtevek "v minimalni vsoti". Oba oškodovanca sta namreč ocenila, da jima je bilo z opozorilom poseženo v pravice.

Olaj je za medije dejal, da je obtožni predlog nerazumljivo napisan in ga kot pravnik ni razumel. Z interesom, da se postopek ne zavlačuje, je pristal na nadaljevanje sodne zgodbe. Pri tem po njegovih besedah gre za spor delovnopravne narave in spor s sindikatom in ne kaznivo dejanje. "Želim si, da se ta zadeva ne bo dolgo vlekla. Verjamem, da bo izid zame pozitiven, čeprav je velika nepredvidljivost sodnih postopkov v Sloveniji. Danes si lahko obsojen za nekaj, kar sploh nisi storil ali pa si oproščen za nekaj hudega. Ne vem, kam bo tehtnica pretehtala v moji zadevi," je dejal.

Na naslednji obravnavi, ki bo 30. septembra, bodo zaslišani Mlekuš, Cvetko in Huselja.