Sodišče je pritrdilo ugotovitvam komisije, da bi se moral Šircelj kot član Komisije Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI) izločiti iz odločanja o lastni vlogi za izplačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Tako Okrajno kot Višje sodišče sta ocenili, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in da je bila odločitev prekrškovnega organa utemeljena.
Komisija je v postopku ugotovila, da se Šircelj na dopisni seji 31. maja 2022 ni izločil iz obravnave in odločanja o točki, ki se je nanašala neposredno nanj – na njegovo vlogo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščen dopust.
Okrajno sodišče v Ljubljani je njegovo zahtevo za sodno varstvo avgusta 2025 zavrnilo kot neutemeljeno, februarja letos pa je Višje sodišče njegovo pritožbo prav tako zavrnilo. S tem je bil postopek pravnomočno zaključen, Širclju pa je bila izrečena globa v višini 400 evrov.
Višje sodišče je ob tem poudarilo, da bi moral Šircelj zaradi nasprotja interesov prenehati sodelovati pri obravnavi te točke, se izločiti iz postopka in o tem tudi pisno obvestiti predsednika KAZI.
Kot je razvidno iz sodbe, odgovornosti ne izključuje niti dejstvo, da naj bi Šircelj svojo odsotnost na dopisni seji opravičil. Po poslovniku vlade namreč velja, da član vlade na dopisni seji soglaša s predlaganim gradivom, če se do njega izrecno ne opredeli.
Na konkretni seji KAZI so bili sklepi potrjeni tako, da nihče od članov ni glasoval, kar pomeni, da so bili sprejeti avtomatično.
Sodišče je v obrazložitvi posebej poudarilo, da se od visokih državnih funkcionarjev pričakuje višja stopnja odgovornosti.
Na komisiji pa poudarjajo, da je dosledno izogibanje nasprotju interesov ključno za delovanje pravne države ter za zaupanje v demokratične institucije, transparentnost in enakopravnost odločanja.
Postopek se je sicer začel na podlagi prijave, ki jo je komisija prejela leta 2022. V njem so zaznali tudi širša korupcijska tveganja pri odločanju vlade na dopisnih sejah in vladi podali priporočila za večjo transparentnost.
Da tak način odločanja ni dovolj pregleden, je v sodbi opozorilo tudi Okrajno sodišče v Ljubljani.
Komisija je leta 2023 zaradi podobnih ravnanj uvedla prekrškovne postopke zoper devet ministrov takratne vlade. En postopek je bil ustavljen, trije so bili pravnomočno zaključeni že konec leta 2023 oziroma v začetku 2024.
Pet nekdanjih ministrov je vložilo zahteve za sodno varstvo. S primerom Širclja se je pravnomočno zaključil prvi od teh postopkov, v preostalih štirih pa so odločitve še odprte.
Okrajno sodišče je v teh primerih zavzelo različna stališča – v dveh je odločbo komisije potrdilo, v dveh pa prekršek odpravilo. Komisija je zato v dveh primerih že vložila pritožbo na Višje sodišče, v enem primeru se je pritožil kršitelj, v enem pa rok za pritožbo še teče.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.