Nekdanji minister Gašperšič nad triletnim zamikom šokiran

Nekdanji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je julija lani s predstavniki Koroške in Savinjsko-Šaleške regije podpisal protokol o hitri cesti proti Koroški, je nad časovnimi zamiki projekta glede na protokol, kot jih je v sredo predstavil Dars, presenečen. Pravi, da je bil protokol usklajen z Darsom in da so bili roki v njem realni.

Dars je ministrstvu za infrastrukturo in predstavnikom Koroške in Savinjsko-Šaleške regije v sredo predstavil osveženo časovnico načrtovanja in izgradnje tretje razvojne osi od avtoceste proti Koroški. Za odsek do Slovenj Gradca, ki bi se moral začeti graditi konec leta 2019, Dars zdaj začetek gradnje predvideva leto dni kasneje, medtem ko je dokončanje gradnje, ki je v protokolu predvideno v letu 2023, po novem predvideno v letu 2026.

Za triletni zamik je izvedel iz medijev, nad njem pa je bil šokiran. 

"To me je zelo presenetilo. Ti roki, ki so bili dogovorjeni v protokolu, so po mojem mnenju bili realni, seveda okvirni in pripravljeni na podlagi tedaj znanih podatkov in na podlagi izkušenj iz podobnih projektov. Kot take sem jih tudi vedno zagovarjal pred javnostjo in predstavniki koroških občin," je dejal Gašperšič in poudaril, da ni šlo za zavajanja Korošcev.

Še naprej je prepričan, da ni razlogov, da bi lahko do takšnih zamikov prihajalo, razen v določenih primerih, kot je za odsek od Šentruperta do Velenja, ki je predmet ustavne presoje, kar zadržuje napredovanje aktivnosti za ta odsek.

Gašperšič meni, da morajo zdaj vsi deležniki razloge, kot so omenjena ustavna presoja in drugi, natančno analizirati in oceniti, kaj vse to pomeni za doseganje rokov, in nato terminske načrte ustrezno prilagoditi.

"Vsekakor pa si ne znam predstavljati, da bi lahko prišlo do triletnih zamikov v roku izgradnje. Tu je naloga ministrstva, da natančno preveri, kaj in kje se je spremenilo, da to lahko opravičuje takšne spremembe rokov," je dejal.

Poudaril je še, da je bil Dars seznanjen z roki v protokolu in da je priloga protokola terminski načrt, ki ga je pripravil Dars. Ni pa želel Dars biti sopodpisnik protokola, je dodal. Spomnil je še, da so roki izgradnje tretje razvojne osi ustrezno upoštevani tudi v operativnem programu izgradnje prometne infrastrukture, ki je bil sprejet na vladi.

Do 10. januarja pričakujejo novo časovnico

V sredo s strani Darsa predstavljena osvežena časovnica, ki v primerjavi s protokolom predvideva tudi zamike pri umeščanju v prostor za odseka severno od Slovenj Gradca, je presenetila in razočarala predstavnike Koroške in Savinjsko-Šaleške regije.

Predsednik odbora za izgradnjo 3. razvojne osi Matic Tasič in koordinator mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik sta poudarila, da so predlogi Darsa nesprejemljivi in da do 10. januarja pričakujejo novo časovnico. Odbor se bo sicer na Prevaljah sestal ta petek in se odločil, kako naprej, je danes povedal Tasič.

Bratuškova: Datum začetka gradnje ni bil usklajen z Darsom

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki sicer na sestanku z Darsom ni bila prisotna, pa je v sredo dejala, da datum začetka gradnje, kot je predviden v protokolu, ni bil usklajen z Darsom. Je pa obljubila, da bodo poskusili zdaj predvidene nove roke "maksimalno časovno skrajšati", da pa sama nerealnih obljub ne daje. Dejala je še, da bodo Korošci morali vprašati tiste, ki so bili pred njo, "zakaj so jih pravzaprav zavajali".

Koroški poslanec Jani Prednik iz SD, ki je po tej funkciji član odbora za izgradnjo 3. razvojne osi in se je udeležil sredine predstavitve nove časovnice, pa je za medije izrazil pričakovanje, da vlada razmisli o morebitni razrešitvi vodstva Darsa.

Dars že v času priprave ugotovil, da je zastavljena časovnica neizvedljiva 

Na Darsu pa so danes, podobno kot že v sredo, poudarili, da so že v času priprave protokola ugotovili, da je v njem zastavljena časovnica neizvedljiva. "Priprava na gradnjo in gradnja predmetnega odseka je namreč bistveno zahtevnejša, kot se je laično domnevalo na začetku. Ministrstvo je bilo o tem seznanjeno, zato tudi nismo podpisali protokola. Civilno iniciativo smo vseskozi seznanjali o težavnosti gradnje," so navedli v Darsu in dodali, da bodo s pogodbenim nadzornim inženirjem na tem projektu, družbo DRI, znova pregledal terminski plan, ki ga je pripravil državni inženir DRI.

Ob tem na Darsu poudarjajo, da severni del projekta tretje razvojne osi obravnavajo in planirajo kot celoto, torej vseh 31,5 kilometra hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, ki je sicer razdeljen na dva odseka.

Za odsek Šentrupert-Velenje je vložena ustavna presoja državnega prostorskega načrta, zaradi česar so za ta del aktivnosti upočasnjene, medtem ko aktivnosti na odseku Velenje-Slovenj Gradec potekajo, Dars pa zagotavlja, da za ta drugi odsek skušajo v čim večji meri slediti časovnici iz protokola.

Navajajo še, da je gradnjo hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem možno zaključiti v štirih letih, če bi se dela začela na obeh odsekih hkrati. A je zaradi omenjene ustavne presoje že nastal skoraj enoletni zamik na tem delu. "Pod pogojem, da bo ustavno sodišče odločilo v prvem četrtletju 2019, in to pozitivno, kar pomeni zavrnitev pritožb, bi hitro cesto na celotnem odseku Šentrupert-Slovenj Gradec lahko predali prometu v letu 2026," so dodali v Darsu, kjer naložbo za ta celotni odsek glede na idejni projekt ocenjujejo na okoli 800 milijonov evrov.