Nekdanji 'policijski kamp' sameva, v njem pa polno smeti in celo kampiranje na črno

Na enem najlepših delov slovenske obale leži Počitniški dom Debeli rtič, nekoč veliko turistično naselje, kamor so na poletne počitnice odhajali zaposleni na Ministrstvu za notranje zadeve, danes pa je zapuščeno območje, na katerem so 24 zastarelih bungalovov, gostinski in poslovni objekt ter zidane sanitarije. Od leta 2016, ko je počitniško naselje zaprlo vrata za svoje zaposlene, saj je bil PD Debeli rtič skladno s Kontingentnim načrtom RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito ter na podlagi sklepa vlade za namen oskrbe migrantov s pogodbo predan v uporabo Uradu za oskrbo in integracijo migrantov, območje sameva. Tja zaidejo predvsem sprehajalci in tisti, ki se kopajo na plaži, ki je ob naselju in s katero upravlja Občina Ankaran.

Opuščeni kamp, poln odpadkov

Ena od njih je bralka Sara, ki je med obiskom plaže naletela na kupe smeti, iztrebkov in celo sledi nedovoljenega kampiranja na območju PD Debeli rtič. "Pošiljam nekaj fotografij – ’divje kampiranje’ v eni izmed še postavljenih petih hišic, svinjarija v okolici, ki si jo na naši majhni obali ne bi smeli privoščiti," je ob priloženih fotografijah zapisala bralka, ki se še spominja časov, ko so z družino uživali med poletnimi počitnicami v tem kampu.

Kaj se dogaja v nekdanjem kampu ministrstva za notranje zadeve, smo preverili pri pristojnih, prav tako, kdo skrbi za red in čistočo na tem območju. Tik ob nekdanjem počitniškem domu je tudi kamp ministrstva za obrambo, ki svoje objekte še vedno daje na voljo svojim zaposlenim. Tudi njih smo povprašali za komentar.

Od leta 2016 območje sameva

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pojasnjujejo, da se naselje PD Debeli rtič razprostira na skupni površini okoli 45.000 kvadratnih metrov, od katerih je večji del zemljišč v lasti Občine Ankaran. Na tem zemljišču stojijo nepremičnine, ki so v lasti države in v upravljanju MNZ. V letu 2016 je bil PD Debeli rtič s pogodbo predan v uporabo Uradu za oskrbo in integracijo migrantov (vsi bungalovi in restavracija). Na ministrstvu pojasnjujejo, da urad skrbi za red in čistočo v njihovih objektih, prav tako so seznanjeni s stanjem na območju.

24-urnega varovanja ni, za red in čistočo skrbi en vzdrževalec

Na uradu pa pojasnjujejo, da trenutno na objektu ni 24-urnega varovanja, imajo pa zaposlenega vzdrževalca, ki skrbi za vzdrževanje kampa. Kot pojasnjujejo, so v letu 2019 za vzdrževanje kampa plačali enkraten odvoz smeti v vrednosti 259,75 evra. Na vprašanje, ali imajo težave z vandalizmom in ilegalnim kampiranjem, odgovarjajo, da so v preteklosti obravnavali dogodek, ko jim je neznani storilec odtujil belo tehniko in povzročil za 809,97 evra škode. Na notranjem ministrstvu pa pravijo, da v zadnjih petih letih niso zaznali kampiranja na črno, medtem ko je bilo storjenih nekaj kaznivih dejanj: ali vlomov ali objestnih dejanj. Nastalo je za približno 6.000 evrov škode, za katero pa je ministrstvo od zavarovalnice prejelo povračilo nastale škode.

Občina skrbi za kopališče, naselitvi migrantov že več let nasprotuje

Kot pravi naša bralka Sara, je obala zgledno urejena. Koši so postavljeni in jih komunala redno prazni, na obali pa so postavili mobilna stranišča, a očitno nekateri raje svojo potrebo opravljajo drugod, za raznimi grmički in celo med otroškimi igrali.

Na Občini Ankaran pojasnjujejo, da so na območju kopališča Debeli rtič lastniške razmere med Občino Ankaran in MNZ, ki je svoje pravice prenesel na Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, še vedno neurejene. Občina ima v lasti večino območja ob kopališču Debeli rtič, z izjemo nekdanjega počitniškega doma in njegovih povezanih objektov. Zato občina skrbi za čiščenje obale vzdolž celega kopališča, za košnjo trave in obrez zelenja, 2- do 3-krat dnevno čiščenje smeti in njihov redni odvoz, prav tako skrbijo za dnevno vzdrževanje športne infrastrukture oziroma igrišč. "Občina je namestila tuše in kemične sanitarije, zagotovila reševalce iz vode, ki skrbijo za zdravje in varujejo pred utopitvami, poleg tega pa je zagotovljena tudi gostinska ponudba. Pri tem so na kopališču stari gostinski obrat in zidane sanitarije, ki pa jih MNZ ne želi predati v uporabo kopališču, zato je občina morala postaviti začasne kemične sanitarije," opozarjajo na občini.

Občina Ankaran sicer javno nasprotuje Kontingentnemu načrtu vlade, da se na območju PD Debeli rtiči naseli migrante. Kot pravijo, je bil načrt sprejet enostransko, brez vednosti in sodelovanja z občino. Za njih morebitna postavitev azilnega doma ni zakonita. "Počitniški dom Debeli rtič ni primeren za preoblikovanje v izpostavo azilnega doma, lokacija Debelega rtiča in Ankarana pa za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito iz več utemeljenih razlogov ni ustrezna ter tudi ne skladna s strateškim razvojnim in prostorskim načrtovanjem Občine Ankaran. Ne nazadnje gre za območje v Krajinskem parku Debeli rtič, kjer je narava postavljena na prvo mesto," še navajajo na občini.

V najboljših letih tudi čez 21.000 nočitev

Kot smo že omenili, je kamp od leta 2016 zaprt. Preverili smo, koliko gostov je sprejel v svojih ’najboljših’ časih, pa tudi, ali obstaja možnost, da bo nekoč spet na voljo zaposlenim na notranjem ministrstvu. Od leta 2016 se objekti v nekdanjem turističnem naselju ne oddajajo več za oddih in rekreacijo zaposlenih. V obdobju od leta 2004 do 2015 so največ nočitev zabeležili leta 2009, in sicer 23.534, sledi leto 2008 z 22.595 nočitvami, najslabše leto glede nočitev je bilo 2013, ko so imeli 4.967 nočitev, zadnje leto, ko je bil kamp še odprt, pa 6.880 nočitev.

Prostora za 120 prosilcev za mednarodno zaščito

Za zdaj objekti, ki so ostali v nekdanjem turističnem naselju, samevajo. Njihova klavrna podoba ne spominja na nekoč živahen in prijeten sindikalni kamp, zato nas je zanimalo, ali so objekti primerni za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Na uradu vztrajajo, da je območje PD Debeli rtič kot potencialna lokacija določena v 1. fazi Kontingentnega načrta in da lahko sprejme 120 oseb.

Nekdanjih kontejnerjev niso prodali, temveč premestili na različne lokacije

Na vprašanje, koliko so iztržili z javno dražbo leta 2014, na kateri so prodajali 23 počitniških prikolic oziroma kamperjev z lesenimi predprostori z izklicno ceno 417 evrov za enega, pa na MNZ odgovarjajo: "Bivalni kontejnerji, ki so bili postavljeni v naselju PD Debeli rtič, se niso prodajali, ampak so bili prestavljeni na različne lokacije po Sloveniji in služijo za materialno podporo policiji pri izvajanju njenih nalog." Očitno dražba ni bila uspešna oziroma ni bilo dovolj zanimanja zanje.

Bo kamp nekoč spet na voljo zaposlenim?

Za zdaj potreb po nastanitvi prosilcev za azil na Debelem rtiču (še) ni, nas pa je zanimalo, ali obstaja možnost, da bo območje počitniškega doma kdaj na voljo zaposlenim na notranjem ministrstvu? V uradu odgovarjajo, da je bil razlog za sklenitev sporazuma o uporabi stvarnega premoženja z MNZ dejstvo, da je urad za izpolnjevanje svojih nalog po Kontingentnem načrtu RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki ga je vlada sprejela 2015 in dopolnila 2018, nujno potreboval tudi nepremičnine. "Predmetne nepremičnine so bile zato dane v uporabo uradu, in sicer za določen čas, dokler bodo za to obstajali utemeljeni razlogi," pojasnjujejo.

Ministrstvo za obrambo ohranja svoj ’kamp’

V neposredni bližini PD Debeli rtič ima svoje počitniške kapacitete tudi ministrstvo za obrambo (Mors). Trenutno razpolagajo z 29 prikolicami, sedmimi bungalovi, enajstimi sobami in štirimi mobilnimi hišicami v kompleksu Debeli rtič. Kompleks je odprt v poletni sezoni, povprečna zasedenost na sezono pa je 80-odstotna, pojasnjujejo na ministrstvu. Prihodek od namestitev v kampu Debeli rtič je v lanski sezoni znašal 65.818 evrov brez DDV, kot navajajo na Morsu, pa dejavnost namestitve ni namenjena pridobivanju dobička, saj z zbranimi sredstvi pokrivajo le stroške obratovanja namestitvenih enot in popravila oziroma zamenjavo opreme oziroma inventarja.

Na vprašanje, kaj bodo naredili v primeru nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v kompleksu MNZ, pa odgovarjajo, da bi na osnovi dopolnjene varnostne ocene na obrambnem ministrstvu ukrepali tako, da bi zaščitili premoženje in varnosti ljudi, ki uporabljajo storitve v njihovem kompleksu.

V kompleksu obrambnega ministrstva, ki ne sameva, ne opažajo vlomov ali vandalizma na svojih objektih, o težavah z nesnago in vandalizmom pri ’svojih sosedih’ pa niso seznanjeni.