Enega zadnjih v vrsti takšnih in drugačnih političnih inštitutov sta si pred dobrim letom omislila šefica Socialnih demokratov Tanja Fajon in zdaj že nekdanji sekretar stranke Klemen Žibert. Ustanovila sta socialdemokratski Inštitut 1. maj, ki mu danes poveljuje nekdanji poslanec Jan Škoberne.
"To je pogosta praksa v zahodni Evropi, v razvitih demokracijah. V lanskem letu smo ustvarili približno 389.000 evrov, veliko večino z naslova donatorskih prispevkov fizičnih in pravnih oseb," je povedal Škoberne. S tem pa pokrili plače treh zaposlenih - poleg Škoberneta sta na inštitutu zaposleni še nekdanja ministrica Anja Kopač Mrak in vodja projektov Maja Mohar. Zajeten kup denarja pa odteka tudi na račun stranke - tričlanska ekipa namreč ustvarja kar v vili v središču Ljubljane.
"Mi smo najeli hišo na Levstikovi od socialnih demokratov z namenom, da tam vzpostavimo hišo naprednih idej. Najemnina je 13.500 evrov, vključuje pa tudi najemnine in adaptacije, ker seveda mi moramo prostor prilagoditi tako, da ga bo mogoče tržiti in iz naslova dela tržne dejavnosti, kavarne in oddaje prostora, financirati brezplačne programe," razlaga direktor inštituta.
Inštitut z vsega s tremi zaposlenimi je stranki za najem skoraj 500 kvadratnih metrov velike vile plačal dobrih 160.000 evrov.
Računsko sodišče v preteklosti že opozarjalo na nenavadno visoke najemnine
Na nenavadno visoke najemnine, ki jih za svoje prostore pobirajo politične stranke, je v preteklosti opozorilo tudi računsko sodišče. Za komaj 30 kvadratnih metrov veliko pisarno namreč evroposlanka Ljudmila Novak krščanskim demokratom vsak mesec nakaže 900 evrov.
"V znesek so vključeni najem pisarniškega prostora in vsi ostali pripadajoči stroški, kot so internet, elektrika, voda, varovanje in podobno," pojasnjuje Novakova. Na sedežu stranke poleg njene pisarne najdemo še en politični krščansko demokratski inštitut. Glede na zadnje dostopne podatke je imel ta sicer polovico manjše letne prihodke. Povsem brez prihodkov pa je v tem letu tretji zavod tretje parlamentarne stranke. SDS si je inštitut dr. Jožeta Pučnika sicer omislila že pred skoraj dvema desetletjema.
"Ena izmed nevarnosti, na katero opozarja Pučnik, je tudi problem ideologij, zlasti razbrzdanega liberalizma," je pojasnil takratni predsednik Inštituta dr. Jožeta Pučnika Bernard Brščič. Za tovrstne ideološke nastope in, vsaj na papirju raziskovalno dejavnost, je SDS-ov inštitut sicer v preteklosti, kot je razvidno iz baze porabe javnih sredstev, prejel skoraj pol milijona evrov davkoplačevalskega denarja.
Škoberne: Mi ne črpamo iz javne blagajne
Škoberne ob tem zagotavlja, da v njihovem inštitutu ne črpajo iz javne blagajne. "Ne sprejemamo sredstev na denimo razpisih ministrstev in pa seveda ne sredstev od podjetij, ki so v posredni ali pa neposredni lasti države," je povedal.
A, hkrati priznava nekdanji poslanec SD, mnogi počnejo ravno to, zato bi morali sprejeti zakonodajo, ki bi, kot je prepričan, razblinili dvome o transparentnosti oziroma netransparentnosti poslovanja takšnih, po njegovem mnenju, za razvoj demokracije nujno potrebnih inštitutov.
KOMENTARJI (154)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.