"/.../ Mogoče je torej ustvariti tak virus, zaradi katerega zbolevajo le določeni ljudje, rase, skupine ljudi določenih lastnosti. Ciljna eliminacija skratka. Tako kot se ljudje ciljano spravijo na določene vrste naravnih škodljivcev, plesni, plevelov itd., se lahko Bog spravi na določeno vrsto ljudi," je decembra 2020 v Demokraciji zapisal Aleksander Škorc in dodal, da "ne gre za rasizem", ampak za "očiščenje" in nujno "odstranitev plevela".
Zadeva je romala na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je zdaj sprejelo odločitev: tako Škorc kot takratni odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak sta bila spoznana za kriva po 297. členu Kazenskega zakonika RS. Prvi je dobil pet mesecev zapora oziroma dve leti pogojno, drugi pa šest mesecev zapora oziroma dve leti pogojno, poroča omenjeni časnik. Sodba še ni pravnomočna, Biščak je namreč napovedal pritožbo.
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen Kazenskega zakonika)
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršno koli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh, se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti, ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.
Na razsodbo se je že odzval filozof in avtor bloga, na katerem kritično spremlja medije, dr. Boris Vezjak, ki je tudi podal ovadbo na tožilstvo. "Še je nekaj upanja za naša sodišča in demokracijo v Sloveniji: danes je moja kazenska ovadba zoper odgovornega urednika Demokracije in njihovega kolumnista zaradi spodbujanja sovraštva in rasizma dosegla epilog. Obsojena sta: Škorc je dobil pet mesecev zapora oziroma dve leti pogojno, Biščak pol leta zapora oziroma dve leti pogojno," je zapisal. Dodal je, da tekst, ki zagovarja večvrednost bele rase, ni satiričen, tudi če bi bil, pa to ne bi smela biti olajševalna okoliščina.
Poleg njega je kazensko ovadbo vložil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, pozneje se ji je pridružil tudi mestni svet.
Skrivanje za trditvami, da gre za gloso
Sporni zapis je bil sicer označen kot glosa, da bi ga morali jemati kot takega, torej "mestoma zabavno, mestoma cinično in do dogajanj v družbi kritično novinarsko zvrst" pa je v svojem zaključnem govoru pred sodiščem vztrajal tudi Biščak. Prepričan je tudi, da je bil proces politično in ideološko motiviran, kar naj bi nakazovalo dejstvo, da je on kot urednik dobil višjo kazen kot avtor zapisa. "Glavni tarči pogroma sta bili revija Demokracija in stranka SDS (solastnica revije), ki imata jasen odklonilen odnos do ilegalnih migracij," je zapisal na svojem blogu.
Objava je decembra 2020 naletela na vrsto zelo jasnih obsodb. V Uradu varuha človekovih pravic so spomnili, da se je označevanje kogar koli kot nezaželenega in neprimernega v zgodovini uporabljalo kot orodje agresije, preganjanja, izganjanja označenih ljudi. "Svoboda izražanja ima meje tam, kjer posega v pravice drugih, na primer v absolutno pravico do življenja, obstajanja. Odgovornost urednikov je, da takšnim vsebinam odrečejo prostor in zaustavijo širjenje virusa neustreznega in po morebitni oceni pristojnih organov (Policije, tožilstva) morda tudi kaznivega izražanja," so poudarili.
Biščakovo sklicevanje na pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki umetniški in satirični govor posebej ščiti, je zavrnil tudi zagovornik načela enakosti. Omenjeni člen namreč res navaja, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, a dodaja, da izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti. S pomočjo neodvisnega strokovnjaka s področja novinarstva in medijev je tudi ugotovil, da objava ni bila ne satira ne glosa, saj nima žanrskih značilnosti teh stalnih oblik novinarskega sporočanja. Zapis je označil za diskriminatoren.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.