Forum romskih občinskih svetnikov, ki je na ustanovni seji v Murski Soboti za novega predsednika izbral Darka Rudaša, bo predvidoma že prihodnji teden obravnaval aktualne dogodke v Ambrusu, od koder so se morali Romi na zahtevo ostalih krajanov pred enim tednom dni izseliti.
Kot je povedal Rudaš, se z županom Ivančne Gorice, Jernejem Lampretom, dogovarja, da bi bila seja v tem kraju, pred njo pa si bodo romski svetniki ogledali sporno območje. Če dogovora o seji v Ambrusu ne bo, se bomo sestali v Novem mestu, je dejal Rudaš.
Romski svetniki v akcijo
Pri delu foruma Rudaš napoveduje bistvene spremembe, češ da bodo svetniki "lokalno politiko vzeli v roke" in bodo veliko bolj aktivni kot doslej, saj to pričakujejo volivci. "Smo edino legitimno politično telo, ki lahko v političnem cirkusu nekaj prispeva v dobro Romov in večinskega prebivalstva, seveda pa bomo morali delovati enotno po vsej državi," je dodal Rudaš in napovedal tudi boljše sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije.
Forum je samostojna oblika dela romskih občinskih svetnikov znotraj zveze, ustanovno sejo pa v skladu s statutom zveze sklicuje predsednik. Forum ima tudi dva tajnika - za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino je to postal novomeški svetnik Zoran Grm, za Prekmurje pa Jožef Horvat iz občine Cankova.
Peterle kliče na pomoč izkušene
Na romsko problematiko se je odzval tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Ob dejstvu, da še nima dovolj informacij o zadnjih konfliktih med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom v Ambrusu, je ocenil, da je nenavadno, da je prišlo do takšnih napetostih in "trdih pozicij" v naselju, kjer po njegovih informacijah doslej ni bilo "nobenega protesta ali demonstracije". "Zame je to predvsem znak, da je z dosedanjo politiko nekaj narobe. Takšna napetost ne pride od danes na jutri."
Po njegovem prepričanju bi morali k reševanju problematike povabiti ljudi, ki imajo veliko izkušenj o tem, kako se da živeti skupaj ob velikih razlikah. "Moje prvo načelo, ne glede na to, za katero manjšino ali skupino gre, je, da spoštujemo skupna pravila igre, ki nam jih dajejo ustava, zakoni in podzakonski predpisi."
Bizjak: Problem je treba reševati z dogovorom
Dogajanje v zvezi z romsko problematiko je za 24UR komentiral tudi nekdanji varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki je predtem vodil tudi komisijo za romska vprašanja. Kot je poudaril, gre za občutljivo vprašanje, ki ga je traba reševati z dogovorom. Vsekakor je problematično, če mora nekdo zapustiti kraj, kjer je živel, je komentiral preselitev ambruških Romov. “Seveda je treba pri tem upoštevati tudi to, ali so bili tam pogoji ustrezni za življenje toliko ljudi, vendar na vsak način, če temu ni bilo tako, bi bilo bolje, da bi se našla rešitev, tista trajna, ki se zdaj išče v treh tednih, kar bi bilo bolje, kot da je toliko ljudi moralo zapustiti kraj, kjer so bivali,” je dejal.
Bizjak je komentiral tudi pismo, v katerem je sedanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek o sedanjem dogajanju v zvezi z romsko problematiko v Sloveniji obvestil tudi Svet Evrope, kar so v kabinetu predsednika vlade označili za blatenje države in izrazlili pričakovanje, da se bo Hanžek državljanom opravičil. “Ne poznam vsebine pisma,” je dejal Bizjak. “Če gre za informacijo o tem problemu, ki očitno je problem, potem ne vidim nobenega razloga, da bi govorili o blatenju; gre preprosto za obveščanje o problemu,” je menil.
Kučan: Nevaren presdan
Bivši predsednik Milan Kučan pa je prepričan, da sta nedavni konflikt in način njegovega reševanja zaskrbljujoča in bosta imela dolgoročne posledice. “Prizori prestrašenosti, kolektivna preselitev, sovraštvo, bes in grožnja so slaba popotnica Sloveniji za promoviranje njene vloge leta 2008,” je dejal za 24UR. “Mislim, da kolektivna preselitev ni dobra rešitev. Je bližnjica, ki se, kot pravi pregovor, včasih izkaže, da je najdaljša pot med dvema točkama; čeprav je morebiti šlo za trenutno reševanje konflikta, pa ima v sebi veliko pasti.”
Kučan ocenjuje, da je bila preselitev ambruških Romov nevaren presedan, ki lahko sproži še nadaljnje zahteve za preselitev Romov; in tu bo oblast na resni preizkušnji.
Diskriminacija na osnovi nacionalne pripadnosti
Selitev Romov iz Dečje vasi v postojnski center za tujce je sprožila ostre kritike varuha človekovih pravic in nevladnih organizacij, ki trdijo, da gre za diskriminacijo. Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta je v četrtek v oddaji Trenja večkrat poudarila da gre za očitno diskriminacijo, na kar kaže dejstvo, da je bila takšna rešitev predlagana šibkejši skupini Romov. “Prepričani smo, da do takšnega predloga rešitve ne bi prišlo, če bi bili med sabo skregani dve skupini Slovencev,” je dejala in poudarila, da gre za neposredno diskriminacijo na podlagi rasne oziroma nacionalne pripadnosti in da je preselitev v nasprotju z ustavo, konkretneje, z zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
Zver obljublja rešitev do ponedeljka
Predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti in minister za šolstvo Milan Zver je zagotovil, da bo skušal do ponedeljka najti več lokacij, med katerimi bodo lahko izbirali suhokrajinski Romi.
Preseljena družina Strojan je zadovoljna, vendar želi, da Zver najde lokacije v Višnji Gori, Ivančni Gorici in Grosuplju. Dlje niso pripravljeni iti. Če pa vlada ne bo našla primerne lokacije, se bodo preselili nazaj v Dečjo vas, so dejali.
Krajani Ambrusa, ki so ogorčeni zaradi napada na domačina, so zatrdili, da bodo v primeru ponovne vrnitve Romov nadaljevali s protesti, nikoli pa z nasiljem in grožnjami, kar jim Romi očitajo.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.