"Mladen Milanović – Kaja je človek, ki je že leta znan v Bosni in Hercegovini (BiH), kot eden od ljudi, ki so blizu režimu Milorada Dodika. On je, kot so nekoč prej pisali kolegi, pripadal temu Mrkonjićkemu klanu, ki je zbran okoli Zorana Tegeltije, nekdanjega predsedujočega Svetu ministrov oziroma šefa državne vlade, danes pa šefa državne Uprave za posredne davke," je za oddajo 24UR ZVEČER uvodoma pojasnil bosanski preiskovalni novinar Avdo Avdić, ki zelo dobro pozna bosanske vplivne podjetnike in povezave med njimi.
Vendar je, kot dodaja Avdić, v zadnjem času še bližje Dodiku. "Nekatere svoje prve posle je začel s prodajo bele tehnike, nekoč takoj po vojni. Imel je tudi težave s takratno policijo Republike Srbske, nekje leta 1996, 1997, ko so ga celo pridržali zaradi tihotapljenja te bele tehnike," razlaga novinar. To so bili začetki njegovega poslovanja, potem pa je nadaljeval z delovanjem skozi sistem Republike Srbske in z razvijanjem svojih poslov. "In to je človek, ki je zelo blizu oblastem v Republiki Srbski. Imajo ga za najbogatejšega prebivalca Republike Srbske."
Kako močna figura je v balkanskem prostoru, s kom je politično blizu?
"On se v BiH ukvarja z različnimi posli. Imel je celo, pravzaprav še vedno ima, delnice v eni od bank, ki deluje na območju BiH. Grozila mu je uvedba ameriških sankcij, ker je omogočal osebam, ki so bile pod sankcijami Združenih držav Amerike, OFAC-a, da imajo kljub prepovedim račune v njegovi banki. Tako je bil pravzaprav na robu sankcioniranja in uvrstitve na ameriški črni seznam," pravi Avdić. Kar pa je po njegovem zanimivo, je, da je bil Milanović na črnem seznamu Svetovne banke oziroma njegovo podjetje, ker je zlorabljalo določene projekte, ki jih je financirala Svetovna banka.
"Poleg tega je bilo v sodbah Sodišča BiH v primerih, ki se nanašajo na pranje denarja, njegovo podjetje MG Mint označeno kot podjetje, ki je pralo denar. Torej, imeli so lažne račune in Sodišče BiH je razsodilo, da so osebe, ki so bile spoznane za krive, poslovale s podjetjem MG Mint, ki je izdajalo lažne račune. To je človek, ki se ukvarja, nekoč so ga imenovali tudi 'kralj smeti'. Ima banko, ima ta podjetja, ki se ukvarjajo z odvozom, ima tudi odlagališča – recimo na območju Republike Srbske. Širok je ta nabor njegovih poslov," našteva.
Kakšne pa so njegove povezave s Slovenijo – tako v poslu kot v politiki?
Na območje Slovenije je po besedah Avdića vstopil zahvaljujoč dobrim povezavam Milorada Dodika in SNSD-ja s predstavniki mesta Ljubljane. "Bil je v odličnih odnosih s samim županom Ljubljane in tega ne skriva. Prav tako je zdaj vstopil v nekatere posle, prevzel je nekatere posle, ki jih je prej vodil poslovnež z območja Črne gore. Torej, gre za človeka, ki je 'kralj banan' v Sloveniji, mislim na Izeta Rastoderja. Del njegovih poslov je zdaj na območju Slovenije prevzel Mladen Milanović – Kaja. On je človek, ki je bil povezan tudi z ljubljanskim županom, prav tako pa je povezan z vsemi ljudmi, ki so tesno povezani s samim Dodikom oziroma Beogradom in Banjaluko," še pravi bosanski preiskovalni novinar.
Ravnanje predsednika Državnega zbora Stevanoviča in kranjskega župana Matjaža Rakovca, glede pridobivanja donatorja za gradnjo pravoslavne cerkve medtem že preverjajo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), več prijav pa je dobila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo zadevo obravnavala v predhodnem preizkusu.
V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem gostili tudi predsednico protikorupcijske komisije Katarino Bervar Sternad.
Koliko prijav je KPK prejela po objavi posnetkov in na kaj se nanašajo? "Na komisiji smo prejeli več prijav, ki se nanašajo na predsednika Državnega zbora in župana Mestne občine Kranj. V predhodnem preizkusu bomo ugotavljali, ali obstaja utemeljen sum, da je prišlo do kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – v tem primeru do kršitve integritete. Če bi se ta sum potrdil, potem na komisiji glede tega uvedemo preiskavo. Če pa bi tekom obravnave zaznali sum storitve dejanj, ki sodijo v pristojnost na primer Policije, potem takšno zadevo odstopimo v nadaljnjo obravnavo Policiji," pravi Sternadova. Kot dodaja, lahko protikorupcijska komisija po tem izda načelno mnenje.
Kaj pa lahko v takšnem mnenju KPK pove oziroma izrazi? "V takšnem mnenju pojasnimo, kakšna ravnanja predstavljajo korupcijo," odgovarja Sternadova.
A kje je meja? Kaj je sprejemljivo ravnanje predsednika Državnega zbora in kaj ne? Stevanović je na srečanju srbskega kulturnega društva med drugim namreč dejal: "Med prvimi stvarmi, ki sem jih izkoristil s svojo drugo funkcijo v državi, je bilo to, da sem dosegel, da smo dobili donatorja za nakup zemljišča za gradnjo te pravoslavne cerkve. In lahko rečem, da sem prekleto ponosen nase."
Predsednica KPK pravi, da konkretnega primera zaradi zagotavljanja nepristranskosti in objektivnosti trenutno ne more komentirati. "Lahko pa na splošno povem, kakšna so pričakovanja do nosilcev javnih funkcij. Ko nekdo prevzame javno funkcijo, je jasno, da ima ta funkcija določene naloge in vlogo. Pomembno je, da vsak funkcionar razume meje in da vsi funkcionarji ravnamo znotraj teh meja. Ravnati moramo tudi samoomejevalno – torej moramo razumeti, do kod lahko delujemo ter kakšne so naše pristojnosti. Kadar pa pride do prestopa te pristojnosti, kadar posežemo preveč na druga področja ali ne sledimo javni koristi, se to lahko opredeli kot kršitev integritete," dodaja.
Celoten pogovor je na voljo v videu zgoraj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.