Nekoč so se samo vozili skozi Slovenijo, zdaj se spuščajo po toboganih

"Danes še komaj kdo reče, da gre v toplice. Morda starejša generacija, ki je bila navajena na ta izraz. Tudi to je ena izmed preobrazb v zadnjih 25 letih, da se je večina preimenovala v terme," se je zasmejal Iztok Altbauer, ki se je letos po dolgih 17 letih poslovil od vodenja Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Kot pravi, je eden od razlogov, da je to lažje prevedljivo in razumljivo že v osnovnem imenu tudi za tuje trge, ki jih nagovarjajo. Po drugi strani pa gre tudi za preobrazbo iz tega povsem klasičnega zdraviliškega zdravljenja v produkt wellnessa, v nekaj, kar je nekoliko bolj modno, ki koketira z zahodnimi trendi.

Ta preobrazba je prinesla tudi znižanje starosti gostov, zdravilišča so začela nagovarjati tudi mlajšo generacijo, ponujati zabavo, sprostitev. Starostno mejo znižujejo tudi družine z otroki. "To je zdaj postal že skoraj imperativ, da v času počitnic moraš iti v terme, zunanji bazeni kličejo. Med krompirjevimi počitnicami je za pare skoraj priporočljivo, da se raje odločijo za kakšen drug termin, saj je takrat res živžav. Noro, pestro, animacija se izvaja ciljno za otroke," našteva. Konci tedna so polni skozi vse leto, zato se številni gostje vse bolj odločajo tudi za oddih med tednom, ko imajo v savnah lahko svoj kotiček zase in v bazenu več prostora, da razširijo roke okoli sebe.

Tudi poletni dnevi, ki so bili nekoč rezervirani skoraj izključno za morske radosti, pa kažejo na trend, ki so mu priča tudi slovenske terme. Predvsem tiste, ki ležijo v bližini obleganih prometnih poti proti jadranski obali. A če so se nekoč zgolj vozili mimo, se danes tam tudi ustavljajo. Ni to ne zgolj za kratek predah ob bazenu.

Na tranzitni poti proti jugu tako leži Ptuj, mimo katerega se valijo dolge kolone proti Gruškovju. Od začetka delovanja se tranzitni gostje ustavljajo tudi v Termah Ptuj. Tranzitni gostje se tam ustavljajo predvsem poleti na poti na poletne počitnice, so za 24ur.com potrdili v omenjenih termah. "Od leta 2005, to je leto izgradnje toboganov, pa ostajajo dalj časa, saj so to večinoma družine; otroci obožujejo naše tobogane. Če je še posebej vroče vreme, svoje bivanje podaljšujejo, saj je kopanje vključeno v ceno bivanja," so razložili.

Gre za trend, ki narašča, če je deževno obdobje, je tega sicer nekoliko manj, sicer pa gostje radi ostanejo dlje, kot so sprva načrtovali, pripovedujejo v ptujskih termah. Večinoma to največkrat storijo Čehi, Poljaki in Nemci, ki običajno ostanejo vsaj tri noči, čeprav nato pogosto priznajo, da so načrtovali postanek samo za eno noč, vendar jih je nato vse skupaj tako navdušilo, da so bivanje podaljšali.

Podobno opisujejo tudi v Termah Čatež, ki ležijo ob dolenjski avtocesti, tik pred mejo s Hrvaško. Prav letos v Čatežu praznujejo že 100 let turizma in kot pravijo, so bili prvi v Sloveniji, ki so svoj kamp zasnovali tudi za celoletno delovanje – odprt je 365 dni v letu. Pravijo, da se je odločitev skozi leta izkazala za izjemno uspešno, saj beležijo dve izrazito močni sezoni: poletno in božično-novoletno.

"V poletnih mesecih so naši tranzitni gosti tradicionalno najštevilčnejši. Največ jih prihaja z Nizozemske, sledijo Danci in Italijani. V zimskem obdobju pa med tranzitnimi gosti prevladujejo Italijani, Nemci in Avstrijci. Kljub temu ostaja poletje obdobje, ko tranzitni gostje pridejo v večjem številu, saj je odprt večji del kampa in delujejo tudi zunanji bazeni Poletne Termalne riviere," so pojasnili za našo spletno stran.

Značilnost poletne sezone je tudi daljše povprečno bivanje – predvsem gostje iz Skandinavije pri njih pogosto ostanejo tudi dva ali tri tedne. Pozimi pa so tranzitni obiski običajno krajši in trajajo le nekaj dni. V zadnjih letih opažajo tudi porast gostov iz vzhodne Evrope.

Tako na Ptuju kot v Čatežu so seveda stalnica tudi domači gostje, v obeh krajih pa so z letošnjo poletno sezono zelo zadovoljni.

Terme Ptuj in Terme Čatež sicer sodijo med slovenska naravna zdravilišča. Ko je Iztok Altbauer začenjal svoj mandat, je Skupnost naravnih zdravilišč Slovenije štela 15 članov, danes jih je 12. Pogoje sicer še vedno izpolnjujejo tudi Topolšica, Rogaška Slatina in Rimske Terme, vendar zaradi različnih razlogov niso uradni člani omenjene skupnosti.

Področje ureja zakon, za naravna zdravilna sredstva po tem zakonu so priznani voda, blato, pesek, plini in klima. Določene morajo biti indikacije in kontraindikacije, zagotovljeno mora biti zadostno število osebja in tako naprej, preden se lahko zaprosi za koncesijo. Za težave z lokomotornim aparatom so denimo namenjena praktično vsa zdravilišča, pri kardiovaskularnih obolenjih skušajo gostje olajšanje pogosto poiskati v Radencih ali Šmarjeških Toplicah, pri ginekoloških obolenjih v Dobrni.

Ko je Altbauer pred več kot 15 leti nastopil mandat, se je ravno odvil velik investicijski cikel, ki je slovenskim zdraviliščem prinesel precej novih namestitvenih kapacitet, ki so bile usmerjene predvsem v produkt t. i. zdravje in dobro počutje oziroma wellness turizem. "To je absolutno bil trend, ki pa je doživel rahel pretres, kajti z nastopom gospodarske krize se je to zelo poznalo na žepu posameznikov in začelo se je bistveno manj trošiti," razlaga, kako so imeli na eni strani investicijo, ki je zahtevala veliko vloženih denarnih sredstev, tako evropskih kot zasebnih, nato pa je udarila kriza, ki je prinesla upad števila gostov, ustvarjenih nočitev in prihodkov.

S tem so bile seveda povezane finančne težave, ki so jih družbe reševale na različne načine, nekatere bolj, druge manj uspešno. "To je bilo zelo težko obdobje, preden smo nekje v letih 2013, 2014 začeli znova z rastjo, vse do leta 2019, ki ga štejemo kot zadnje normalno leto pred covidom," se je turbulentnih časov ob začetku poletne sezone spominjal Altbauer.

Ko je udarila koronakriza, so se zdravilišča v prvem valu epidemije zaprla za tri mesece, v drugem valu so uspela zadržati vsaj zdravstveni del storitev, pacienti so lahko pod strogimi ukrepi prihajali na rehabilitacije.

Postcovidno obdobje je prineslo postopno vračanje v normalo. Lani so na letni ravni dosegli 2,3-odstotno rast števila gostov in 2,4-odstotno rast števila nočitev, kar jih je že približalo številkam iz leta 2019. Razmerje med domačimi in tujimi se je po covidnih letih ponovno obrnilo v prid tujih gostov.

Trgi v zadnjem desetletju ostajajo približno enaki, med prvimi so Avstrijci, ki so na prvem mestu zamenjali Italijane, ki so na lestvici števila prihodov vodili pred letom 2008. Avstrijci so vedno prihajali tudi za dlje časa, v povprečju za tri ali več dni, medtem ko so Italijani bolj za konce tedna. Na tretjem mestu so bili Nemci, sledili so Hrvati, Nizozemci, Srbi. "Lani pa smo prvič doživeli, da so se hrvaški gostje zavihteli na drugo mesto lestvice tako števila prihodov kot nočitev," Altbauer opisuje zaključno leto svojega mandata.