Nekoč središče Ljubljane, danes izpraznjen sameva. Kakšna je usoda Maxija?

Delovanje ikoničnega Maxi marketa je bilo prvič močno okrnjeno po lanskoletnem onesnaženju vode, ko so se zaprli vsi gostinski lokali. Aprila lani je namreč zaradi onesnažene vode zbolelo več kot 500 ljudi. Gostinski lokali so ostali zaprti še mesece.

"Pri nas se je to zagotovo sprva zelo poznalo, ker je bila restavracija kar nekaj časa zaprta. Gosti so se začeli potem počasi vračati, ampak enako, kot je bilo prej, ne bo še nekaj časa," pravi Julija Vogelnik iz lokala Moji štruklji v Maxi marketu.

Le nekaj mesecev pozneje je Maxi doživel še en udarec. Junija lani je Maxi zapustila še Modiana, za njo pa so ostale prazne tri nadzemne etaže.

"Škoda. Propada takšna eminentna stavba v centru. Žal," glede stanja Maxija pove ena od naključnih mimoidočih. Spet drugi je dejal, da je šok, ker je vse prazno.

Odgovore, kaj imajo v načrtu, smo iskali pri Mercatorju, kjer pa odgovarjajo, "da bodo vse informacije v zvezi z veleblagovnico Maxi posredovali takoj, ko bodo znane vse podrobnosti rešitev, ki jih intenzivno pripravljajo".

"Pogrešamo predvsem življenje, dogajanje. Zdaj smo v celem nadstropju sami," pravi Vogelnikova.

A ko je leta 1971 odprl svoja vrata, Maxi market ni bil le trgovina. Bil je simbol moderne Ljubljane – prestižna veleblagovnica, prostor srečevanja in ena od osrednjih točk novega Trga republike. "Je vizija Edvarda Ravnikarja, našega osrednjega modernista, in je vizija, kako naj bi sodobna moderna Ljubljana postala sodobna, moderna prestolnica Slovenije," pojasnjuje docent na Fakulteti za arhitekturo Miloš Kosec.

In tako so jo dojemali tudi Ljubljančani. "Imeli so lepe stvari, prijazne prodajalke. Zdaj nam malo manjka," pravi ena od mimoidočih. Spet druga pa izpostavlja likovne zbirke, ki so jih imeli v prostorih. "To je bilo eno doživetje in stičišče Ljubljančanov v centru mesta," pravi tretji.

Še vedno ostajajo odprti posamezni lokali, lekarna in trgovina. Večina veleblagovnice pa ostaja prazna.

"Obiski teh lokalov so bili vedno nekoliko praznični, drugačni od drugih podobnih prostorov v Ljubljani. Zelo centralni," dodaja Kosec, ki pravi, da Maxi potrebuje prenovo in nove vsebine, a bi moral tudi v prihodnje ohraniti del trgovske funkcije ter ostati prostor različnih dejavnosti.

"Da bi ohranil gostoto ljudi, ki gredo čez pasažo, ki gredo skozi hišo, da bi s tem tudi Trg republike in stolpnici in hiša parlamenta ohranila stičišče različnih funkcij," meni. Kot poudarja, je prav preplet različnih vsebin ključen, da ta del Ljubljane postane ponovno trgovsko, gospodarsko, kulturno, finančno in družbeno središče.