Nekomu sekunda zabave, drugim več ur travme

Glasno, nenadno in nepredvidljivo pokanje je spremljava praznikov. Bolj ko se bližamo novemu letu, pogostejše in močnejše je. Vsak lastnik, ki ima doma kužka ali mucko, malce s strahom čaka to obdobje, saj se zaveda, kako močno lahko petarde in ognjemeti vplivajo na ljubljenčke, če se ti bojijo pokanja. 

"Nič nenavadnega ni, da se takega zvoka živali ustrašijo – tudi mi se ga. Toda mi razumemo, od kod je zvok prišel in kaj se dogaja," je pojasnila Nataša Lokar iz Društva za zaščito živali Ljubljana.  

Bralka nam je zaupala, da njen kuža Rei, ki je sicer že v letih, preživi po več ur skrit na tleh v kopalnici, kjer se ob vsakem poku močno trese. Ven iz kopalnice odide šele, ko nekaj časa ni slišati nobenega pokanja. V tem času se ne pusti niti držati v rokah, zato mu lastniki namestijo odejice na tla kopalnice, da mu je udobno. 

Uporaba pirotehnike in spremljajoče pokanje lahko pustita znatne posledice na naših štirinožnih prijateljih, tako psihične kot fizične.  

Živali, ki so izpostavljene pokanju, praviloma na ta zvok odreagirajo z nelagodjem, nekaterim to povzroča velik stres, strah in tesnobo, je razložil vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, dr. Ožbalt Podpečan. Živali namreč postanejo nemirne, iščejo zavetje in bližino lastnika, redke živali, v glavnem gre za trenirane službene pse, pa so na poke navajene in situacijo dobro prenašajo, je še dodal.  

In kaj storiti ob pokanju, kako zaščititi svojo žival? 

Podpečan svetuje, da so družine živali v takšnih razmerah, če je le mogoče, v notranjosti stavb, da so s svojimi lastniki, ki se naj v situacijah pokanja obnašajo čimbolj normalno, ignorirajo zvočne signale in s tem dajejo živalim vedeti, da je vse v redu.  

"Prekomerno čustveno odzivanje, stiskanje živali v objem, lahko povzroči ravno nasproten učinek od želenega. Živali, ki na pok odreagirajo resnično nenadzorovano in jih ni mogoče pomiriti, lahko v sodelovanju z lečečim veterinarjem medikamentozno pomirimo," je pojasnil. 

Lokarjeva je dejala, da v Društvu za zaščito živali Ljubljana ne priporočajo posvojitve v prazničnem času. Vsaka žival je namreč v novem okolju na začetku nekoliko negotova in prestrašena, je razložila. "Ne počuti se varno. Prav tako nas še ne pozna in nam ne zaupa, če se česa ustraši, ne bo vedela, kam se lahko umakne in h komu se lahko obrne po pomoč."

Prevečkrat pa smo v zadnjih letih priča tudi videoposnetkom na družbenih omrežjih, ki kažejo nepredstavljivo mučenje živali s tem, ko jim petarde pridejo preblizu, živali morda celo pridejo v neposreden stik z njimi. Posledice so lahko smrtonosne, če pa živali preživijo, imajo lahko težke posledice.  

"Če žival doživi in preživi neposredno izpostavljenost učinkom pirotehničnih sredstev, jo to zaznamuje tako fizično kot psihično," je dejal Podpečan. Fizične poškodbe se nato obravnavajo kirurško, veterinarji pa se največkrat soočajo z obsežnimi raztrganinami mehkih tkiv, opeklinami, poškodbami notranjih organov in z zlomi, je dodal.  

Kot je razložil Podpečan, so posledice lahko težke in dolgotrajne, žival pa mora v najkrajšem času priti do veterinarja. 

Težave nastopijo tudi pri prostoživečih živalih, njih malo težje zaščitimo. "Prostoživeče živali neposredno bližino poka doživljajo z nelagodjem, vendar se imajo v večini primerov možnost umakniti v bolj mirne predele bodisi travnikov, gmajn, pašnikov ali gozda," je dejal Podpečan. 

Dodal je, da pričakujejo in želijo, da so "ljudje vsako leto bolj odgovorni in da bo uporabe pirotehničnih sredstev vsako leto manj. Pomemben korak k temu cilju je nedvomno prispevala odločitev večine slovenskih trgovcev, da iz svoje ponudbe umaknejo prodajo pirotehničnih sredstev."

Veliko bolj pametnih in uporabnih dejavnosti ter stvari je, v katere lahko vložimo svoj denar in čas. Ko se odločimo za pokanje petard, pomislimo tudi na vse hišne ljubljenčke in prostoživeče živali, ki jih je strah in ob tem trpijo.