"O ma noj, ojoj! To pa ni domača žival." Takšni so odzivi na objave, ki se pojavljajo na družbenih medijih in ki kažejo, da se po Nanosu sprehaja noj.
Tudi oskrbniki Vojkove koče na Nanosu so nam potrdili, da sprehajalci nenavadno ptico opažajo na poti do vrha, sami pa je še niso videli.
Zapis ob fotografiji noja, ki pohajkuje po Nanosu, pravi, da je žival izgubljena.
"Samice so bolj sivkaste barve, so malo manjše, lažje, samca pa spoznamo po črnem perju, in ko je spolno zrel po rdečem kljunu in rdeči sprednji strani nog," pravi Matija Ramšak, oskrbnik v Živalskem vrtu Ljubljana.
Te ptice so sicer vsejede, večinoma pa jedo rastline, insekte, žita in kamenje. "V naravi lahko zdržijo res zelo dolgo časa brez vode, če pa jo imajo na voljo pa jo seveda potem pijejo," pojasnjuje Ramšak.
No, med značilnimi živalskimi vrstami, ki jih najdemo na Nanosu, noja zagotovo ni. Ti ptiči, ki ne letijo, so lahko nevarni. Samci lahko zrastejo tudi do 270 centimetrov, samice pa v višino merijo do dva metra. Noji tehtajo med 90 in 130 kg, pri nekaterih samcih so izmerili že več kot 150 kilogramov. Gre za najvišje, najtežje in tudi najhitrejše ptiče tekače.
"Dosežejo skoraj 80 km/h. Tako da edini plenilec, ki jih lahko ujame s tekom je gepard," pravi oskrbnik. Kadar se žival počuti ogroženo, ali je pod stresom, lahko napade. "Je izredno nevaren, je ena od treh najnevarnejših živali v Afriki," opozarja Ramšak.
Z enim samim močnim udarcem lahko človeka hudo poškoduje ali celo ubije. "Noj v bistvu brcne naprej in s tem ostrim krempljem, ki je izredno nevaren," pojasni.
Zato zaščitniki ptic pravijo, da je treba noja čim prej ujeti in mu zagotoviti veterinarsko oskrbo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.