Prinaša nepogrešljiva zver Slovencem prestižno nagrado?

"LIFE Lynxa ne bi bilo, če ne bi leta 1973 lovci in gozdarji risa doselili, potem ko je bil pri nas iztrebljen. Tako da se je ta zgodba začela že takrat in zaslugo za revitalizirano populacijo nimamo le sodelujoči v projektu LIFE Lynx." Tako skromno je na moje vprašanje, kaj mu pomeni nominacija, odgovoril vodja projekta LIFE Lynx Rok Črne z Zavoda za gozdove Slovenije. Dobili smo se sredi menišijskih gozdov, na pragu naše prestolnice, kjer so risi živeli že od zadnje ledene dobe. V začetku 20. stoletja so sicer izumrli, vendar pa so jih nato res ponovno naselili leta 1973, a so se skozi čas, zaradi parjenja v sorodstvu, izrodili. V okviru LIFE Lynx projekta pa so v Slovenijo in Hrvaško uspeli doseliti rise z novo krvjo in vzpostaviti t. i. povezovalno populacijo v jugovzhodnih Alpah, preko katere bo omogočena dolgoročna ohranitev risov na tem območju.

Risinja Sneška na pragu prestolnice

"In kateri risi živijo na tem območju?" me je zanimalo. "Slišala sem, da se tu sprehaja ena redkih risinj, ki še nosi telemetrično ovratnico." "Ja, Sneška je zadnja doseljena risinja. Prišla je s Slovaške, zato tudi š namesto ž, in je še vedno bogat vir informacij za raziskovanje življenja teh skrivnostnih mačk," mi je odgovoril Miha Predalič z Zavoda za gozdove, medtem ko je pregledoval koordinate, ki so kazale, kje se zadnjih nekaj dni Sneška zadržuje dlje časa. "Verjetno gre za plen, ker se nenehno vrača." Najdba njenega plena bi ponudila vrsto zanimivih podatkov glede tukajšnje populacije, hkrati pa bo tudi informacija za lovce, ki skrbijo  za naravno ravnovesje na tem območju. "Torej imate lovci radi risa?" sem vprašala Cirila Podržaja, starešino Lovske družine Ig. "Ja, zelo, ampak če je ta na sosedovem." Smejala sva se šali, v kateri pa se skriva zrno resnice. Ris je konkurenca lovcu, tako kot lovec risu, a dejstvo je, da ekosistem brez risa ne bi bil enak. Česar se seveda zavedajo tudi lovci, ki so bili eni glavnih akterjev pri vračanju risa nazaj v naravo. "Recimo ko ris upleni srno, poskrbi tudi za medveda, pa za vse ostale mrhovinarske vrste, za hrošče, črve, to je vse povezano v sistem, in če en člen odvzamemo, se lahko to ne pokaže takoj, sčasoma pa." "Pa se Slovenci tega zavedamo? Kakšen imamo odnos do narave?" me je zanimalo. "V primerjavi s kakšnimi drugimi evropskimi državami imamo presenetljivo dober odnos do ohranjanja narave," priznava Rok. "V Sloveniji se znamo poistovetiti tudi z medvedom, volkovi. Sicer podobni napadi, kot nedavni,  javnost razdelijo, a na koncu si vseeno nihče ne zna predstavljati naših gozdov brez divjih prašičev, medvedov, volkov, risov. Za razliko na primer od naših severnih sosedov, ki bi najraje vse ohranili, ampak samo na drugi strani državne meje, k njim čez mejo pa bolje, da nič ne pride."

Ris in medved v isti okrepčevalnici

Da je le streljaj od Ljubljane živalsko življenje zelo pestro in da je redni obiskovalec teh krajev tudi medved, so dokazovale številne izdolbene luknje v zemlji. Tako naj bi medved iskal čebele, mi je povedal Rok. Nedavno posmukan čemaž je pričal, da se je nekdo na njem vztrajno pasel. Verjetno prav tako medved. Lahko bi bili tudi divji prašiči, sem upala.

Po vztrajnem prečesavanju gozdne podrasti smo se razdelili v dve skupini. Jaz z lovcem proti kaluži oz. javni vaški gozdni gostilni – napajališču, kjer bi se, če ne bi dež uničil vsega, videlo preštevilne živalske sledi v blatu. Drugi del skupine, Rok in Miha, sta odšla višje v hrib. In jasno, saj sta imela boljše koordinate (ali pa le več potrpljenja kot jaz), končno našla risji plen. Ostanki so kazali, kako precizen in vztrajen jedec je ris, ki zna meso obrati vse do kosti. Dve leti star srnjak je odšel v zapisnik oz. v kvoto lovske družine, mi pa smo nadaljevali v prijetnejše vode.

Risje jasli med skalami in podrastjo

Zapeljali smo se nekaj kilometrov vzhodneje, k lanskoletnemu Sneškinemu brlogu. Bilo je, kot bi vstopila v prazgodovinski svet. Povsod visoka praprot, kamniti bloki, kot bi tam ostali pozabljeni po hudomušni igri velikanov. Jasno je bilo, da sem res zaide le redkokdo. In zato je mlada mama lani tudi izbrala to področje za začasno porodnišnico oziroma jasli svojih dveh mladičev. Na tem območju kraljuje tudi ris Katalin, ki so ga pred leti priselili z romunskega dela Karpatov. Kamere, ki jim jih je uspelo postaviti na tem mestu in posneti mlado risjo družino, so dokazovale, da se je tudi Katalin, domnevni oče teh dveh risjih mladičev, celo sprehodil mimo Sneškinega brloga, potem ko je ta sicer svoje mladiče že prestavila.

Telemetrični podatki in posnetki s kamer marsikdaj rušijo predstave o risih kot zagrizenih samotarjih. V času paritve znajo risji samci svoje izvoljenke povabiti celo na skupne večerje, srečujejo pa se tudi kot družina. "Risi odhajajo tudi na t. i. paritvene ekskurzije, kar pomeni izven svojega območja. In to ne le risi, ampak tudi risinje," mi je kasneje v pisarni Zavoda za gozdove navdušeno razlagala Urša Fležar, ki prav tako že dlje časa sodeluje v projektu LIFE Lynx.  Projekta je sicer konec, zdaj upajo, da jim bo populacijo uspelo spremljati in nadzorovati s pomočjo avtomatskih kamer.

Slovencem ni vseeno za naravno pestrost

Čeprav Slovenci radi godrnjamo nad favno in floro, ki nam dela škodo, še posebej po tragičnih zgodbah, kot se je zgodila nedavno na Škofljici, pa v sebi še vedno nosimo visoko zavest glede varovanja narave. "Gre za pestrost, ki je veliko bogastvo za vse nas in ga imajo le malokje v Evropi," s ponosom pove tudi Milan Podlogar, lovec v Lovski družini Rakitna, ki je že imel bližnje srečanje z risom. "Gledala sva se celih 10 minut. Kar je za risa nenavadno." Kasneje so ugotovili, da je bil to eden tistih risov, ki je imel degenerativne bolezni zaradi parjenja v sorodstvu.

Uspešno zaključeni projekt ne le da je dodal prepotrebno barvno nianso v naše gozdove, dokazal je tudi, da znamo Slovenci stopiti skupaj, ko je treba naš zeleni biser obvarovati pred brezbarvnostjo. Kaj ni tudi to neprecenljivo?

In zdaj imate tudi vi možnost, da dodate kamenček v mozaik tega uspešnega projekta. Poleg nagrade strokovne komisije LIFE 2025 v kategoriji Narava in biodiverziteta se projekt poteguje tudi za nagrado Citizens Prize, za katero lahko glasujete tudi vi. 

Zmagovalci bodo razglašeni 3. junija, na svečani podelitvi v okviru Zelenega tedna – največjega okoljskega dogodka v Evropi. Morda pa boste prav vi premaknili tehtnico bližje k prepoznavnosti projekta in tudi prepoznavnosti Slovenije kot države, ki ji za naravo ni vseeno.