Nepotrebna novela o mladoletnikih

"Nov Kazenski zakonik, ki je veljal pred letos sprejeto novelo, ni bil v neskladju z ustavo, saj zakonodajalec z uveljavitvijo novega zakonika iz leta 2008 ni izključil kazenske odgovornosti mladoletnikov kot storilcev kaznivih dejanj," je presodilo Ustavno sodišče.

Okrožno sodišče v Krškem je v svoji zahtevi za oceno ustavnosti izpostavljalo 375., 380. in 381. člen ter drugi odstavek 1. člena, prvi odstavek 4. člena in drugi odstavek 5. člena novega Kazenskega zakonika, ki je začel veljati 1. novembra 2008. Ustavnemu sodišču je predlagalo, naj ugotovi, da je tedaj sprejeti nov Kazenski zakonik glede veljavnosti za mladoletnike v neskladju z ustavo "in ugotovljeno neskladje odpravi" oziroma to naloži zakonodajalcu. Medtem ko je postopek na ustavnem sodišču tekel, je sicer državni zbor sprejel novelo Kazenskega zakonika, s katero je sporni 375. člen spremenil in tako razrešil različne razlage glede veljavnosti novega Kazenskega zakonika za mladoletnike v sodni praksi.

Kljub temu je ustavno sodišče s presojo nadaljevalo, saj s spremembo izpodbijane zakonske ureditve niso bile odpravljene njene morebitne neustavnosti za čas, ko je ta ureditev veljala in torej tudi za vsa kazniva dejanja, storjena v tem času. Skladno z ustavo se namreč kaznivo dejanje in kazni zanj ugotavljajo na podlagi zakona, ki je veljal v času storitve tega dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.

Je šlo za maščevanje?

''Šturmov kazenski zakonik ni v neskladju z ustavo, kar pomeni, da je po mnenju ustavnega sodišča veljal tudi za mladoletne,'' je poudaril poslanec SDS Vinko Gorenak in dodal, da je s tem sodišče pritrdilo njegovemu mnenju. ''S pogostim spreminjanjem Šturmove zakonodaje pa se minister za pravosodje Aleš Zalar maščuje svojemu predhodniku,'' je prepričan. Maščeval naj bi se mu zaradi neizvolitve na mesto predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zalar odgovarja, da je bila sprememba utemeljena. Pravi, da potem Šturma ne bi povabil v delovno skupino za pripravo sprememb ustave.