Lani so se stanovanja podražila za šest odstotkov, hiše pa za devet. A bolj zgovoren je podatek, da so se od leta 2015 cene stanovanj več kot podvojile, cene hiš pa zrasle za 70 odstotkov. "Tisti, ki si nekako lahko privoščijo, so ponavadi tisti, ki imajo zaledje družine, pri kateri lahko prej dlje časa ostanejo doma ali pa imajo pomoč staršev," je pojasnila Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Da smo zašli v paradoks, pa opozarjajo na Geodetski upravi. Kljub občutnemu upadu prodaje nepremičnin, cene torej še naprej rastejo. Vsi se sprašujejo, ali so visoke cene nepremičnin normalne in kam to pelje, so še zapisali v poročilu za lansko leto. Obenem pa svarijo, da če se bo trend upada prodaj z nezmanjšano močjo nadaljeval tudi letos, bomo lahko govorili o novi krizi nepremičninskega trga.
Najdražja so stanovanja v prestolnici, kjer je bilo lani za kvadratni meter treba odšteti že skoraj štiri tisočake. Le nekaj deset evrov manj v Kranjski Gori in na Bledu. Sledi obala, nato pa je vedno dražja okolica Ljubljane. V Medvodah, Domžalah, Kamniku je kvadratni meter stal že slabih 3300 evrov, v Grosuplju, Logatcu, na Vrhniki pa okoli 3100 evrov. In podobno tudi v Kranju, najnižje pa so bile cene v Beli krajini.
"Vse, kar gradijo nedržavni akterji, torej ne stanovanjski skladi, na tak ali drugačen način želi biti označeno kot luksuzno, kot nadstandardno in so temu primerne cene, povpraševanja je veliko, medtem ko ponudbe po stanovanjih je izredno malo, oziroma po dostopnih stanovanjih še bistveno manj," je dodala Hawlina.
Cene rabljenih stanovanj so lani v prestolnici dosegle rekordno vrednost. Najdražje rabljeno stanovanje, prodano lani, je bila zgolj 20 kvadratnih metrov velika garsonjera, ki je bila prodana za skoraj 170 tisočakov. Najdražje novo stanovanje pa je bilo prodano v ljubljanski vili Schellenburg za 3,3 milijona evrov.
"Stanovanja so postala neko špekulativno blago, ki se ga izkorišča za bogatenje tistih, ki že imajo rešen stanovanjski problem, najpremožnejših in torej izgubljajo svojo primarno funkcijo – biti dom," je poudarila Hawlina. Lastništvo nepremičnine predstavlja tudi varnost. Biti najemnik v trenutnih nestabilnih razmerah, ko se stanovanja oddajajo večinoma za leto dni, najemnine pa letijo v nebo, ni enostavno. "Najemnine vse pogosteje poberejo tudi 50 odstotkov in več prihodkov gospodinjstva."
Hawlina rešitev vidi v obljubljenem nepremičninskem davku, zamejitvah kratkoročnega oddajanja nepremičnin, regulaciji najemniškega trga ter gradnji neprofitnih stanovanj. Da so potrebne sistemske spremembe nepremičninskega sektorja, poziva tudi geodetska uprava.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.