Agenti svarijo, da je računica preprosta: "Višji davki pomenijo višje najemnine." Vprašanje je, ali si mlada družina, ki ne dobi kredita za stanovanje, lahko privošči najem po takšnih vrtoglavih cenah in kdo si bo pravzaprav sploh še privoščil najem, če bo ob vsesplošni draginji vse še dražje.
Državni zbor naj bi obstoječi predlog sprememb obdavčitev najemnin, gre že za tretjo različico v treh letih, obravnaval oktobra. Različica sprememb vlade Roberta Goloba bi za razliko od vlade Marjana Šarca in Janeza Janše pomenila 25-odstotno obdavčitev, ohranila pa bi osnovo v višini 90 odstotkov prihodkov. Učinek naj bi se na proračunu poznal v višini 24 milijonov evrov. A kot ocenjujejo tudi na Inštitutu za študije stanovanj in prostora, bi lahko lastniki nepremičnin višje breme obdavčitve prenesli na najemnike.
"Nad draginjo se je vlada odločila iti z znižanjem plač in zvišanjem davkov. Torej ljudem bo vzela in dala v proračun," je to, kako se je draginje lotila trenutna vlada, povzela Vida Čadonič Špelič, podpredsednica NSi. Dodala je, da v NSi sicer razumejo, da je treba plačevati davke, a da v času, ko družine ne vedo, kako bodo preživele mesec, ni prav, da se davke zvišuje in plače znižuje. "Poleg tega zmedo vnašajo tudi med gospodarstvenike. Vsi, ki se spoznajo na davke, tudi na davke za oddajanje nepremičnin, svarijo in tudi mi kot stranka svarimo," je pripomnila.
"Tako najemnine stanovanj kot cene stanovanj letijo v nebo. Ta trend podražitev se stopnjuje že več let, pa za to niso odgovorni davki," na drugi strani trdi Miha Kordiš iz Levice, ki je spomnil, da se je zadnji davčni rez za najemodajalce zgodil pred pol leta. "Dodatno stopnjevanje razdavčevanja problema ne bo rešilo. Kar potrebujemo je, da država pošteno obdavči premoženje, npr. nakopičena stanovanja multimilijonarjev, potem pa te dohodke uporabi za družbene potrebe," je prepričan.
"Višji davki, nižje plače, to na noben način ne drži," je zatrdil in pojasnil, da so prav države z močnimi progresivnimi davki vzpostavile srednji razred. "Zaradi 30-letne zgodovine razločevanja bogatih in kapitala, je socialna država pri naš opešala, posledično pa je opešal tudi srednji razred. Kar moramo storiti, je to logiko obrniti," je izpostavil.
Čadonič Špeličeva: Srednji razred bo s to davčno reformo največ izgubil
"V Sloveniji ni več velike razlike med najnižjo in povprečno plačo," se je na trditve o srednjem razredu odzvala Čadonič Špeličeva. "Srednji razred, ki ga je največ, ki največ tudi dela in največ ustvarja, bo s to davčno reformo največ izgubil. Njemu se bodo plače najbolj znižale, ob dejstvu da se bodo davki vsem zvišali," je dejala in pojasnila, da nimajo nič proti temu, da se plače dvigne tistim, ki živijo na robu revščine. "Toda večina Slovencev je srednji razred. In ti bodo imeli zaradi svojega dela na eni strani in najbolj obdavčenih plač na drugi kmalu težave s preživetjem," meni. "Politika, ki gre draginjo korigirat z nižanjem plač in višanjem davkov, ni dobra politika," je odločena.
Čadonič Špeličeva je izpostavila še, da Kordiš ni povedal, koliko naj bi bilo multimilijonarjev, ki oddajajo stanovanja. "Jaz mislim, da takšni stanovanj pravzaprav ne oddajajo. Stanovanja oddajajo ljudje, ki so si v zadnjih 30 letih toliko prihranili, da so ga kupili. Morda kot naložbo za varno starost. In te je treba pravično obdavčiti in jih spodbuditi, da bodo nepremičnino oddali," pravi.
Da ljudje tudi danes trdo delajo in da več kot polovico plače pustijo za najemnino, se je na kritike odzval Kordiš. "Problem ni v trdem delu, ampak v oderuških, previsokih najemninah."
Prepričan je, da politika pri reševanju te težave lahko naredi veliko. "Pri nas nimamo pomanjkanja stanovanj samih po sebi. Imamo 150.000 praznih stanovanj, zato ker jih kapital vidi kot varno naložbo. Teh stanovanj nato ne spusti na trg, ker preprosto čaka na slabe čase. Ljudje zato ne morejo priti do stanovanj, ne glede na to, koliko stanovanj je zgrajenih," je pojasnil in dodal, da so posledice takšnega vedenja višje cene po kvadratnemu metru in višje cene najemnin.
Po njegovem mnenju mora država zato pravično obdavčiti nakopičena prazna stanovanja in jih na ta način spraviti na trg, v promet. "Na ta način bi cene padle, najemnine bi padle, sočasno pa bi s tem zagotovili tudi namenski sistemski vir, ki lahko hrani potrebo po gradnji javnih neprofitnih stanovanj," pravi, prav to pa bi vlada po njegovem mnenju zagotovo tudi storila. "Samo tako lahko država reši stanovanjsko problematiko," je odločen.
Čadonič Špeličeva na drugi strani meni, da povišani davki od oddaje nepremičnin ne bodo stimulirali, da bodo te nepremičnine oddajali. "Stanovanj je premalo in prav je, da se nepremičnine oddaja. Prepričana sem, da je večina Slovencev poštenih, da bi z veseljem oddajali nepremičnine in državi plačali razumne davke, kot je to v drugih državah. In naša vlada se je trudila, da bi bili ti davki pošteni. Zdajšnja vlada pa te davke povečuje za 10 odstotkov, kar se mi ne zdi niti malo stimulativno, da bi ljudje nepremičnine oddajali. Če pa jih bodo, pa se bodo povečani davki verjetno poznali tudi na povišanih cenah," pravi.
"Janševa davčna reforma delavcem in običajnim ljudem ni veliko prinesla, bi pa jim na dolgi oziroma že srednji rok uničila življenjski standard, ker bi socialni državi vzela 800 milijonov evrov. Predvsem je Janševa davčna reforma merila na razbremenitev največjih plač, torej na razbremenitev bogatašev in tistih, ki so nakopičili stanovanja, zato da z najemninami odirajo delavce in njihove družine," pa je sklenil Kordiš.
KOMENTARJI (591)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.