Nepremičninski baroni in mladi brez 'brloga'

Samo če se ozremo na področje, ki najbolj pokaže, ali so se mladi zares osamosvojili in se lahko postavijo na svoje noge, ko pride čas – selitev od doma – lahko kaj kmalu zaključimo, da smo daleč od želenega in da naši zanamci ostajajo dolgo oziroma dolgotrajno odvisni od nas, staršev. Kajti le: "Kdor ima gotovino, neke prihranke ali družine, ki lahko pomagajo, denimo s prodajo neke dediščine, ki se proda, si lahko privošči nakup nekega stanovanja, ali pa tisti, ki ima dovolj pod palcem," je povedal direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič.

Cene za povprečno stanovanje se gibljejo od 300 tisoč evrov navzgor, tudi do pol milijona segajo marsikje, kar je nedosegljivo večini, cene kvadratnih metrov podirajo rekorde pogosteje od športnikov. Po drugi strani pa imamo, bolje reči nekateri Slovenci imajo na bankah kar 30 milijard nevezanega denarja ... Bomo prišli do skrajnosti, ko bomo na eni strani imeli nepremičninske barone, ki si bodo nakupili na desetine, morda stotine stanovanj, na drugi pa generacije mladih, ki do svojega skromnega "brloga" ne bodo nikoli mogli priti?

Ne le domačim, tudi premožnim tujcem so naše nepremičnine na voljo. Kakšno alternativo imajo sploh mladi, ki nimajo ne prihrankov ne dediščine, kajti na banki ne bodo dobili kredita za več sto tisoč evrov? Verjetnost, da bodo cene kvadratnega metra padle, je ta hip nerealna, kajti povpraševanje je veliko večje od ponudbe. "Do padca cen pa bi lahko prišlo, če bi ponudba presegla povpraševanje", je povedal direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS.

Boštjan Udovič sicer vidi alternativno možnost: "Cene stanovanj so najvišje v urbanih središčih, v Ljubljani, zdaj so poskočile in najhitreje rastejo v Mariboru, ki je postal zanimiv, tradicionalno pa so visoke v obalnih turističnih krajih. Če pa se gre malo ven, nekje 30 do 40 kilometrov iz teh območij, ki so najbolj na udaru, pa postanejo cene bolj dostopne." A obstaja tudi verjetnost, da bodo, čim se bo izkazal večji interes, tudi na teh lokacijah cene začele naraščati. Rešitev bi bilo treba iskati sistemsko, v nepremičninskem davku morda, če vemo, da je samo v Ljubljani kar 10 tisoč stanovanj praznih?

"Imamo podatek, da več kot deset tisoč stanovanj v Ljubljani nima porabe elektrike, torej so resnično prazna. Ker za to ni nobenega davka, je imeti prazno stanovanje dokaj enostavna odločitev," je povedal sogovornik, ki je tudi opisal, da se ljudje bojijo oddajati prazno stanovanje zaradi težav, ki lahko nastopijo ob tem. Kje so torej možne rešitve?