Neprilagojena hitrost letos vzrok že za 25 smrtnih žrtev

"Nedavna nesreča s tragičnim koncem, ki je terjala življenja petih potnikov je vnovičen dokaz, kako zelo je pomembna osredotočenost za volanom, aktivno spremljanje prometnega dogajanja v kombinaciji z ustrezno varnostno razdaljo," uvodoma vnovič poudarjajo na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP).

Policija nesrečo sicer še preiskuje, "toda vsi indici kažejo na to, da gre za kombinacijo neprilagojene hitrosti, verjetno tudi nezbranosti in tako spregledanih oznak in opozorilnih tabel za zgostitev in delo na cesti". ... Sem pa gre prav mogoče šteti – kot ugotavlja tudi policija – še utrujenost in neprilagojeno oziroma neustrezno varnostno razdaljo. Prav slednja omogoča, da se lahko voznik v primeru napake še pravočasno odzove in rešuje ali vsaj omili svojo napako (ali napako vozila pred seboj), dodajajo.

Sicer pa so to vse dejavniki tveganja, na katere pri Agenciji za varnost prometa dosledno in redno opozarjajo skozi številne nacionalne preventivne akcije in druge preventivne dogodke. "Neprilagojena hitrost je zadnja leta žal vedno na prvem ali drugem mestu med vzroki za nastanek prometnih nesreč, pri tistih z najhujšimi posledicami pa nesporno na prvem mestu."

Tako je letos neprilagojena hitrost po njihovih podatkih vzrok za že 20 smrtnih žrtev še pred omenjeno tragično nesrečo, nepravilna smer vožnje pa za 17. Na slovenskih cestah se je zaradi neprilagojene hitrosti (do 29. julija letos) zgodilo že 1851 prometnih nesreč. Sicer pa je bila neprilagojena hitrost v zadnjih desetih letih vzrok za skoraj 40 odstotkov prometnih nesreč s hudimi posledicami. Raziskava Trendline (2024) je namreč pokazala, da se največ prekoračitev omejitve hitrosti zgodi v naseljih (okoli 41 odstotkov). "Na avtocestah pa najmanj – le okoli 15 odstotkov, kjer pa so zaradi visokih hitrosti posledice lahko toliko bolj tragične," so jasni.

Neustrezna varnostna razdalja, ki se vedno uvršča med prvih pet najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč, je najpogostejša prav na avtocestah. "Tam je zaradi visoke hitrosti še posebej pomembno, da voznik vzdržuje ustrezno varnostno razdaljo. Po pravilu dveh sekund bi morala biti na avtocesti, pri hitrosti 130 km/h ta vsaj 72 metrov!" Treba pa jo je še povečati z vsakim dodatnim dejavnikom tveganja kot so na primer dež, megla, slaba vidljivost, utrujenost voznika ...

Eden najpreprostejših načinov za zagotavljanje zadostne varnostne razdalje je uporaba pravila dveh sekund. "Izberite fiksno točko ob cesti (na primer prometni znak ali drevo) in začnite šteti, ko vozilo pred vami preide to točko. Če preštejete vsaj dve sekundi, preden sami prevozite isto točko, ste na varni razdalji," pojasnjujejo na agenciji. V slabih vremenskih razmerah povečajte to razdaljo na štiri sekunde ali več.

"Po drugi strani pa je seveda tudi res, da lahko odločen in silovit pritisk na pedalko zavore (ob vseh sodobnih varnostnih sistemih v avtomobilih, kot je na primer ABS, ojačevalnik zavorne sile), tudi precej skrajša zavorno razdaljo (in v skrajnih primerih pomagajo tudi obvoziti oviro)," dodajajo.

Toda voznik je še vedno ključni dejavnik. Zato je pomembna osredotočenost na vožnjo, odsotnost vseh tako imenovanih motilcev pozornosti (najpogostejši je mobilni telefon), opazovanje neposredne okolice, vzvratnih ogledal ... "Skratka – nenehno in aktivno spremljanje poteka prometa pred in za vami, ki vam bo omogočilo predvidevanje in izogib kritičnim dogodkom."

Vsekakor je pomembna tudi skrb za tehnično brezhibnost vozila, ki vpliva na čim krajšo zavorno pot. Ključnega pomena so, poudarjajo na AVP, zavore, zato se ob vsakem najmanjšem sumu na slabše delovanje, čim prej oglasite pri vašem mehaniku. "Ustrezen tlak v pnevmatikah je zagotovo pomemben pri optimalni zavorni poti, zato ga preverjajte približno enkrat mesečno (pravilen tlak lahko enostavno razberete v posebni nalepki na notranji strani B ali C stebrička), ravno tako kot ustrezna globina profila (dezena)." In še – za stabilnost med zaviralnim manevrom so zelo pomembni tudi brezhibni blažilci in ustrezno nastavljena optika podvozja, pa tudi pravilen položaj za volanom (ki omogoča polno moč pritiska na pedalko zavore) in seveda delujoča svetila in čiste steklene površine (predvsem vetrobransko steklo).

Sem nedvomno spadajo tudi pravilno delujoči varnostni pasovi (z ustreznimi sodelujočimi napravami za zadrževanje) kot ključni element pasivne varnosti, ki so povsem učinkoviti le, če so vsi potniki pravilno pripeti. Varnostni pas lahko namreč zmanjša najbolj tragične posledice nesreče za približno 50 odstotkov. "In čeprav raziskava Trendline kaže, da se z varnostnim pasom redno pripne okoli 95 odstotkov voznikov, je za potnike na zadnji klopi rezultat precej slabši – pripetih naj bi bilo le okoli 85 odstotkov." Kljub visokim številkam pa slovenska policija ugotavlja, da se na krajših razdaljah z varnostnim pasom pripne precej manj voznikov. "Zato pri AVP svetujemo – vedno in predvsem dosledno uporabljajte varnostni pas, to pomenit tudi na krajših in redno prevoženih razdaljah."

In nenazadnje – pomembna je tudi psihofizična kondicija in počitek. Vozniki mora namreč biti tudi psihofizično pripravljen na vožnjo, kar vključuje že ustrezen počitek pred daljšo vožnjo, počitek med vožnjo, zbranost, seveda pa je pomembna tudi hidracija. "Vozite torej le, če ste spočiti, in si med daljšimi potovanji privoščite redne odmore. Priporočljivo je privoščiti si odmor vsaj na uro in pol do dve, s tem pa boste laže in bolj učinkovito vzdrževali tudi osredotočenost na vožnjo," svetujejo.

Po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC je utrujenost vzrok za približno 25 odstotkov vseh prometnih nesreč na avtocestah. "Zato je pomembno, da se res ustavite na vsaki dve uri vožnje in se razgibate, osvežite ter šele potem nadaljujete pot."

"Z upoštevanjem teh nasvetov in pravil lahko vsi skupaj prispevamo k večji varnosti na cestah in zmanjšanju števila prometnih nesreč. Varnostna razdalja je ena najpomembnejših preventivnih ukrepov, ki jih lahko voznik sprejme, zato jo vedno upoštevajte in prilagodite glede na razmere na cesti," so še jasni na AVP.