Projekcije, ki jih pripravljajo meteorologi, napovedujejo, da bodo v prihodnje vročinski vali vse daljši, pogostejši in tudi močnejši, je povedala zdravnica Simona Perčič. Pri tem je dejala, da sicer za zdravo populacijo ljudi, pri katerih se je telo sposobno prilagoditi na višje temperature, to ne predstavlja večjih težav, da pa za ogrožene skupine, med katere spadajo starejši, bolniki s srčno-žilnimi in dihalnimi težavami, duševni bolniki, diabetiki in debelejše osebe, višje temperature predstavljajo nevarnost.
"Proces staranja spremeni mehanizme adaptacije v telesu, zato so ti ljudje v nevarnosti za razne zaplete, kot je na primer dehidracija ali pa celo vročinska kap," je opozorila Perčičeva ter dodala, da je njihovo telo oslabljeno in "zato takrat, ko bi morali piti, žeje ne čutijo enako kot ostali, zdravi ljudje". Prav zato je treba toliko bolj poskrbeti za starejše: "V kozarcu jim pripravimo tekočino, najbolje navadno vodo, ki naj jo uživajo v presledkih."
Tudi na ostale ogrožene skupine je treba bolj paziti ter jim pomagati, saj je pri njih večja nevarnost, da pride do kakšnih hujših težav. Perčičeva je dodala, da se morajo med vročinskimi vali tudi zdravi ljudje zadrževati na hladnem. "V času koronavirusa, ko zadrževanje v notranjosti ni najbolj priporočeno, je najbolje, da se umaknemo v naravo," je dejala. Sicer pa je svetovala tudi zadrževanje v klimatiziranih prostorih in oblačenje v svetlejša oblačila iz naravnih materialov. "Ne pozabite tudi na klobuk in na to, da se med 10. in 17. uro ne sončite. Če nimamo klime, stanovanje zračimo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, vmes pa stanovanje zatemnimo z žaluzijami."
Sončnemu ultravijoličnemu (UV-) sevanju pa nismo izpostavljeni le med sončenjem, temveč tudi med vsakodnevnimi opravili, kot so hoja, kolesarjenje, vrtnarjenje in kakršno koli delo na prostem. "Bodite pozorni tudi na vrtoglavico, zmedenost, glavobol in siljenje na bruhanje," je izpostavila in dodala, da moramo, ko pri sebi ali pri ostalih opazimo takšne znake, oslabljeno osebo prestaviti v senco ter nato poklicati 112. To storimo tudi pri osebah, ki imajo krče.
V času epidemije je težava tudi povišana telesna temperatura, saj je lahko znak okužbe z novim koronavirusom. "Najprej se umaknemo v senco, v hlad. Če telesna temperatura v hladnem prostoru po 30 minutah ne pade, pokličemo zdravnika in se z njim posvetujemo," je dejala.
Pozorni moramo biti tudi na fizične delavce na prostem, ki so pogosto izpostavljeni soncu, zraven pa so še fizično aktivni, kar še bolj dvigne telesno temperaturo. "Zato svetujemo daljše odmore, delodajalec naj jim zagotovi dovolj tekočine in zaščitno opremo, na delovišču pa naj bosta vsaj dve osebi, ki lahko pomagata druga drugi," pravi.
Neprimerna zaščita pred soncem lahko vodi tudi do kožnega raka
Prekomerno izpostavljanje UV-žarkom lahko na koži povzroči škodljive posledice. V najhujšem primeru lahko prevelika izpostavljenost vodi tudi do kožnega raka, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Kožni rak je sicer najpogostejši rak med ženskami in najpogostejši v Sloveniji na splošno, med moškimi pa je po pogostosti takoj za rakom prostate. Letno v Sloveniji za kožnim rakom zboli več kot 3700 ljudi. O sumljivih spremembah na koži je treba čim prej obvestiti osebnega zdravnika. Redna in pravilna uporaba zaščitnih sredstev v prvih 18 letih lahko možnost pojava kožnega raka zmanjša za 78 odstotkov.
Na NIJZ zato priporočajo omejevanje izpostavljanja soncu med 10. in 17. uro, izbiro primernih oblačil in pokrival, zaščito oči in uporabo zaščitnih krem kot dodatno zaščito. Poleg tega dodajajo, naj se soncu ne izpostavljamo namerno, naj dnevno spremljamo napovedi UV-indeksa in naj ne obiskujemo solarijev. Solariji so po njihovem mnenju enako škodljivi kot izpostavljanje naravnemu soncu, UV-žarki solarija pa še dodatno pospešijo staranje kože.
Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič opozarja na ustrezno zaščito pred soncem v obliki kakovostnih zaščitnih kemičnih izdelkov, saj "ni vsak izdelek z zaščitnim faktorjem primerna zaščita".
Zaščitni faktor do 15 nudi nizko stopnjo zaščite, uporabljamo pa ga med krajšim izpostavljanjem soncu oz. zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Ko je naša koža že nekoliko porjavela, lahko po njenem mnenju uporabljamo srednjo stopnjo zaščite, faktor od 15 do 30. Najbolj univerzalen pa je faktor od 30 do 50, ki je primeren za vsakodnevno zaščito. Potočnik Benčičeva je pojasnila, da najvišjo stopnjo zaščite nudi faktor 50+, ki ne prepušča sončnih žarkov, zato vitamin D takrat v našem telesu ne nastaja.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.