Nerodno izražanje, korupcija, nerazumevanje: kaj pravijo strokovnjaki

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je javno povedal, da je svoj položaj izkoristil za pridobitev donatorja za nakup občinskega zemljišča, na katerem naj bi v Kranju zgradili pravoslavno cerkev. Kranjski župan Matjaž Rakovec pa je govoril o dogovorih glede prodaje zemljišča in možnosti umika dražbe, če bi se pojavil drug ponudnik. Izjave so odprle vrsto pravnih vprašanj. Kaj torej menijo strokovnjaki?

Nekdanji direktor urada za preprečevanje korupcije, sodnik in tožilec, danes pa odvetnik Boštjan Penko je v oddaji 24UR ZVEČER ocenil, da imajo izjave predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in kranjskega župana Matjaža Rakovca znake korupcije. Problematično se mu zdi predvsem razumevanje javne funkcije kot sredstva za urejanje zasebnih zadev oziroma interesov ožje skupnosti, namesto delovanja izključno v javnem interesu in okviru zakonskih pooblastil.

"Nikakor pa ne more biti predsednik državnega zbora neke vrste nepremičninski posrednik med občino in nekim zasebnim investitorjem, ki želi kupiti neko zemljišče," je poudaril.

Kot posebej problematično je izpostavil, da je Stevanović po njegovi oceni javno povedal, da je svoj položaj uporabil za ureditev posla. "Ob tem pravim, da je pravzaprav bizarno, da ob tem javno prizna, da je v bistvu uporabil to svojo moč, torej drugo najmočnejšo funkcijo v državi, za to, da je zadevo lahko uredil."

Penko je pojasnil tudi razliko med uporabo javne funkcije za zasebne namene in njeno zlorabo. "Dovolj je, da funkcijo uporabiš v neki zasebni namen, ki ni tak, kot ga ta funkcija predpostavlja, pa si že na meji. Če je pa ta funkcija zlorabljena, potem pa bomo govorili o kaznivih dejanjih, korupcijskih kaznivih dejanjih."

Ob tem je izrecno opozoril, da celotnega ozadja primera še ne poznamo. Kot je dejal, je mogoče s človeškega vidika razumeti Stevanovićevo željo, da pravoslavni skupnosti pomaga pridobiti prostor za opravljanje verskih obredov. "Ampak način, kako on razume, da lahko uporabi svojo funkcijo, pa je seveda zelo sporen."

Še bolj problematične se Penku zdijo izjave kranjskega župana Matjaža Rakovca o predvidenem postopku prodaje občinskega zemljišča. Opozoril je, da občina zemljišča ne more preprosto prodati vnaprej določenemu kupcu, temveč mora upoštevati zakonsko predpisane postopke.

Penko je izpostavil tudi vprašanje predvidene spremembe namembnosti zemljišča. Opozoril je, da lahko sprememba namembnosti bistveno poveča vrednost nepremičnine. "V tem primeru se vrednost poveča lahko tudi za 50-krat," je dejal. 

Po Penkovi oceni so javno objavljene izjave dovolj resen razlog, da pristojni organi preverijo okoliščine načrtovanega posla.

Kritičen do ravnanja predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat. Opozarja predvsem na vprašanje, ali se je Stevanović s pridobitvijo donatorja za nakup zemljišča za pravoslavno cerkev v Kranju do tega tudi kakorkoli zavezal.

"S tem se je pri tem investitorju zadolžil," je ocenil Pirnat in poudaril, da bi bilo treba ugotoviti vse okoliščine dogovora ter morebitne obveznosti, ki bi iz njega lahko izhajale.

Po njegovem mnenju pridobivanje donacij in pomoč posameznim skupnostim nista nalogi predsednika državnega zbora.

"To ni funkcija, ki bi jo dobil zato, da bo pridobival donacije, to ni funkcija, ki bi jo dobil zato, da bo nekim skupinam pomagal, to je funkcija, ki jo je dobil zato, da bo v dobro vseh prebivalcev Slovenije si prizadeval," je poudaril.

Na Stevanovićevo pojasnilo, da je želel zgolj pomagati pravoslavni skupnosti pri pridobitvi cerkve, Pirnat odgovarja, da pomoč sama po sebi ni problematična, če poteka v okviru pristojnosti javnega funkcionarja. 

Pirnat je opozoril tudi na napovedani postopek prodaje občinskega zemljišča. Poudaril je, da javne dražbe ni dovoljeno prilagajati vnaprej izbranemu kupcu ali prirejati njenega poteka.

Po njegovem mnenju bi moral kranjski župan Matjaž Rakovec javnosti predstaviti načrt iskanja primerne lokacije in pojasniti, da bodo o predlogu odločali pristojni občinski organi po predpisanih postopkih. To vključuje tudi morebitno spremembo občinskega prostorskega načrta.

Nikakor pa po Pirnatovi oceni ne bi smel vnaprej obljubljati, da pri izvedbi posla ne bo težav.

Takšno ravnanje je označil za primer "domačijske politike", ki je po njegovem mnenju neprimerna za opravljanje javnih funkcij in nesprejemljiva.

Pirnat je ob tem izrazil zaskrbljenost, da se tovrstno ravnanje v slovenski politiki vse pogosteje dojema kot nekaj običajnega. Prepričan je, da bi bilo treba spremeniti odnos do opravljanja javnih funkcij in zagotoviti, da bodo odločitve sprejete pregledno, zakonito in v javnem interesu.

Po njegovem mnenju je posebej zaskrbljujoče, da se politikom pri takšnem načinu ravnanja očitno ne zdi več nič spornega. Prepričan je, da bi bilo treba temeljito spremeniti način delovanja slovenske politike. Ob koncu je ponovno poudaril, da je treba slovensko politiko "resetirati", saj po njegovi oceni takšna ravnanja ne prispevajo k reševanju težav, temveč povzročajo nove spore in dodatne delitve.

Manj oster do dogajanja pa je pravni strokovnjak Miha Šepec z mariborske pravne fakultete. Ocenjuje, da iz doslej znanih informacij še ni mogoče sklepati, da je bilo storjeno korupcijsko kaznivo dejanje. "Jaz bi rekel, da v tej fazi ne," je odgovoril na vprašanje, ali je iz izjav že mogoče razbrati kaznivo dejanje.

Kot je pojasnil, o korupcijskem kaznivem dejanju govorimo, kadar nekdo zlorabi svoj položaj za pridobitev nedovoljene koristi oziroma za ravnanje, ki ne bi smelo biti opravljeno. V konkretnem primeru pa gre za zdaj predvsem za izjave o uporabi položaja in pridobitvi donatorja.

Šepec dopušča možnost, da je Stevanović s svojimi besedami želel povedati zgolj to, da je zaradi položaja predsednika državnega zbora lažje našel človeka, ki je bil pripravljen financirati nakup zemljišča. To samo po sebi po njegovi oceni še ni kaznivo. Drugače bi bilo, če bi donator v zameno pričakoval določene protiusluge.

Šepec posebej opozarja na predvideni postopek prodaje občinskega zemljišča in spremembo njegove namembnosti. Po njegovem mnenju je pomembno, da občina najprej izvede ustrezen postopek spremembe namembnosti zemljišča, ki ga mora potrditi občinski svet, nato pa zemljišče proda na podlagi realne cenitve. Če bi občina zemljišče najprej prodala po ceni, ki velja za kmetijsko zemljišče, in šele nato njegovo namembnost spremenila v stavbno, bi bilo to po Šepčevi oceni lahko zelo problematično.

Šepec se je odzval tudi na izjave o možnosti umika oziroma razveljavitve dražbe, če bi se pojavil kupec z višjo ponudbo. Poudaril je, da občina ne more samovoljno odločati, komu bo prodala zemljišče. Lahko pa pri prodaji določi namen njegove uporabe. Če bi bilo zemljišče namenjeno gradnji cerkve, bi bili lahko pogoji prodaje povezani s tem namenom.

Povsem drugače bi bilo, če bi občina objavila splošen razpis za prodajo zemljišča brez takšnih pogojev, nato pa ga razveljavila zgolj zato, ker bi najvišjo ponudbo oddal nekdo, ki ni vnaprej predvideni kupec. Za zdaj pa meni, da gre bodisi za zelo nerodno izražanje bodisi za pretirano samozavest posameznikov, ki javno govorijo o dogovorih, katerih morebitna izvedba bi lahko bila korupcijsko sporna.

Šepec je ob koncu poudaril, da pridobivanje investitorjev za nepremičninske posle zagotovo ni naloga predsednika državnega zbora. Po njegovi oceni je mogoče, da se je donator za sodelovanje odločil prav zato, ker je Stevanović postal predsednik državnega zbora. Ljudje so namreč do visokih funkcionarjev pogosto bolj ustrežljivi in jim želijo ugajati.

Šepec je razliko ponazoril s primerom, ko nekdo predsedniku državnega zbora zaradi njegovega položaja ponudi brezplačno kavo. Sam v tem še ne vidi resne korupcije. Povsem drugače pa bi bilo, če bi mu nekdo podaril avtomobil in v zameno pričakoval protiuslugo. Takrat bi se že odprlo vprašanje nedovoljenega darila, ki bi ga moral funkcionar zavrniti.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejela več prijav, ki se nanašajo na Stevanovića in kranjskega župana Rakovca. Komisija bo zadevo obravnavala v predhodnem preizkusu.

Preverili bodo okoliščine primera z vidika pristojnosti komisije po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Če bodo ugotovili utemeljen sum kršitev zakona, bodo zoper posamezno pravno ali fizično osebo uvedli postopek preiskave, so napovedali. Se pa zaradi zagotavljanja objektivnosti in nepristranskosti postopka o situaciji ne morejo podrobneje izrekati.

Hkrati so na KPK zapisali, da javnost lahko in mora od vseh funkcionarjev pričakovati integritetno ravnanje. "To pomeni, da morajo javni funkcionarji ravnati v javnem interesu vseh, ne pa le po parcialnih interesih, pri tem pa mora vsak funkcionar upoštevati vse zakone in pravila," so poudarili.

Dodali so, da funkcionarji svoje funkcije ne smejo zlorabljati, da bi nekomu mimo uveljavljenih postopkov in pravil zagotavljali prednost ali da bi tako imel privilegiran položaj v primerjavi z drugimi. Prav tako so funkcionarji na funkciji ves čas, torej morajo v vseh situacijah paziti, da ravnajo funkciji primerno, so še poudarili na KPK.